Podatek je strašljiv – kar dve tretjini odraslih Slovencev ima zvišan holesterol, ki je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov tveganja pojava srčno-žilnih zapletov. »Zato je za zdravo in kakovostno življenje zelo pomembno, da redno spremljamo vrednosti holesterola in ljudi ozaveščamo o njegovih škodljivih učinkih,« opozarjajo v Združenju kardiologov Slovenije.
Bolezni srca in žilja
Zaradi ozaveščenosti je nastal projekt z naslovom Za kaj ti bije srce, ki ga je spomladi začelo izvajati Združenje za hipertenzijo skupaj z Združenjem kardiologov Slovenije z namenom, da bi se čim več Slovenk in Slovencev seznanilo s pomenom poznavanja vrednosti krvnega tlaka in holesterola. Spodbujajo k razmisleku, za kaj nam bije srce, kaj je tisto, kar nam lepša življenje, in k skrbi za zdravje srca. »Da bomo lahko v stvareh, ki nas veselijo, še dolgo uživali,« poudarjajo.
»Bolezni srca in žilja še vedno veljajo za enega vodilnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti. Čeprav se je v zadnjih dveh desetletjih tako v Sloveniji kot v drugih razvitih državah umrljivost zaradi koronarne bolezni zmanjšala za več kot 50 odstotkov, ostaja še veliko možnosti za izboljšave. Zaradi primarne preventive lahko ohranimo 700 življenj na leto, še dodatnih 700 pa jih ohranimo z zdravljenjem. Ogroženost lahko zmanjšamo do 80 odstotkov, če bolnik redno jemlje zdravila, ki mu jih predpiše zdravnik.
Še vedno tudi slabo sodelovanje pri zdravljenju
Raziskave so pokazale, da najmanj 50 odstotkov bolnikov in več preneha jemati predpisana zdravila do konca prvega leta zdravljenja. Na podlagi tega so izračunali, da je mogoče slabemu sodelovanju pri zdravljenju pripisati kar 9 odstotkov vseh smrti v Evropski uniji,« pravi prof. dr. Zlatko Fras, specialist kardiolog, ki je tudi predsednik Združenja kardiologov Slovenije.
Še zlasti opozarja, da je poleg poznavanja dejavnikov tveganja, ki pospešujejo razvoj aterosklerotičnega procesa, zelo pomembno spoznanje, da lahko z vplivom nanje preprečimo razvoj bolezni in vsaj do določene mere zavremo njeno napredovanje. Meni, da imajo v Evropski uniji tako dobro dostopnost do zdravljenja, kot je v Sloveniji, le še v Angliji.
Zdravljenje pod zdravniškim nadzorom
Kajpak mora zdravljenje slabega holesterola LDL potekati pod zdravniškim nadzorom. Da se »zdravimo« sami in nasvete babic, kako menda znižati raven slabega holesterola v krvi, kardiologi odsvetujejo, tudi priznana specialista kardiologa dr. Miha Čerček in prof. dr. Borut Jug. »Slabi holesterol LDL ostaja poglavitni dejavnik tveganja bolezni srca in žilja, ki so povezane z aterosklerozo, zaradi katere v bolnišnicah vsako leto zdravimo 10.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Približno polovico vseh srčnih infarktov lahko pripišemo moteni presnovi krvnih maščob, ki vključuje visok holesterol LDL, hkrati pa lahko vsaj polovico umrljivosti in obolevnosti preprečimo s preventivnimi ukrepi, kot so zdrav življenjski slog, varovalna prehrana, izogibanje tobačnim izdelkom, redna telesna aktivnost – po presoji zdravnika,« pravi prof. dr. Borut Jug.
Pomaga tudi v boju z demenco
Danes so na razpolago zelo učinkovita in varna zdravila za zniževanje holesterola in maščob v krvi. Zdravniki najpogosteje predpišejo statine, ki preprečujejo bolezni srca in žilja, milijoni bolnikov jih jemljejo že več kot tri desetletja. Narejenih je bilo veliko raziskav, s katerimi so potrdili varnost in učinkovitost teh zdravil. Dokazano je, da upočasnijo napredovanje ateroskleroze in celo spodbudijo njeno nazadovanje. »Če ima bolnik še alzheimerjevo bolezen, statini pomagajo, da demenca počasneje napreduje,« je dodal prof. dr. Zlatko Fras.
