Pokol 53 vojakov na vzhodu Malija v petek, 1. novembra, pet dni po smrti Abuja Bakra Al Bagdadija na severozahodu Sirije, je prva velika akcija Islamske države (IS) po izgubi voditelja. Tako ohranja podobo teroristične organizacije, ki se v Afriki in Aziji še krepi, potem ko je v zadnjih mesecih izgubila celo vrsto vodilnih mož.
Pravzaprav je bil samomor 48-letnega Iračana Bagdadija, ki se je skupaj z otrokoma razstrelil v predoru na begu pred ameriškimi specialci, zgolj vrhunec njenih letošnjih porazov. Le dan zatem so Američani z dronom na severu Sirije ubili njegovo desno roko Abuja Hasana Al Muhajirja, Savdijca, ki bi ga bržkone nasledil na čelu IS.
Kdo je novi vodja IS?
IS je v sedemminutnem avdioposnetku 31. oktobra preko svojega govornika priznala smrt Bagdadija in Muhajirja. Obenem je sporočila, da je šura, kot se imenuje posvetovalna skupščina, ki odloča o novem voditelju, že prisegla Abuju Ibrahimu Al Hašemiju kot novemu »poveljniku vernikov« in »kalifu muslimanov«. To je torej Bagdadijev naslednik. IS je seveda tudi pozvala sunite, naj se maščujejo za smrt Bagdadija, posebej še Američanom.
Hašemi, ki naj bi se kot veteran iraškega džihada že pred 15 leti boril proti Američanom, zdaj pa se menda poskuša zbližati z Al Kaido, je torej prevzel vodenje IS, potem ko je ta marca izgubila še zadnje ozemlje v Siriji. Po pisanju agencije Reuters ima Hašemi pod seboj 14.000 mož, razpršenih po Siriji in Iraku. A najbrž se zaveda, da je IS prešibka, da bi branila osvojeno ozemlje. Njegov cilj tako verjetno niso osvajanja, kot je to veljalo za Bagdadija, pač pa, da še naprej rekrutira bojevnike IS in da po vsem svetu povzroča nemir in kaos.
Hašemi se bo vsekakor poskušal izogniti usodi Egipčana Ajmana Al Zavahirija, ki je po ameriški likvidaciji Osame bin Ladna leta 2011 prevzel vodenje Al Kaide, a ni imel njegove karizme in avtoritete, tako da so ga voditelji podružnic poslušali precej selektivno, kmalu zatem pa so se mu nekateri celo uprli, med njimi Bagdadi v Iraku in Siriji. Hašemi je od Bagdadija, ki je imel avtoriteto, ne pa karizme, prevzel aktivne podružnice IS v Afganistanu, na severu Nigerije, v Jemnu, Egiptu, Maliju, Burkina Fasu, Čadu, Somaliji, Mozambiku, Indoneziji, Maleziji, na Filipinih…
Širjenje v Afriki in Aziji
Njihovo poslušnost vodji bo poskušal ohraniti, čeprav si ne bo mogel pridobiti slave, kakršne je bil deležen Bagdadi kot osvajalec Rake in Mosula. Vsekakor je smrt Bagdadija, ki je celo v Nigeriji znal uveljaviti svojo voljo, psihološki in organizacijski udarec za IS, a še zdaleč ne pomeni njenega konca. IS namreč temelji na ideologiji, ne na vodji. Pravzaprav bi v prihodnosti z zbližanjem z Al Kaido lahko postala še bolj nevarna, tudi za Evropo. Ni odveč opozoriti, da so bili apokaliptični pariški napadi 13. novembra 2015 s 138 mrtvimi delo IS.
V resnici se zločinska Islamska država s svojimi oporišči in terorističnimi napadi bolj kot kadar koli širi v Afriki in Aziji. Vzroki za njeno moč pač še vedno obstajajo: predvsem sporna politika zahoda in skorumpirani režimi v islamskem delu sveta, v Siriji pa zločinski protisunitski režim Bašarja Asada.
