»Misija je opravljena,« je sporočil nepalski superplezalec Nirmal Purja - Nims, ko je prejšnji torek ob devetih zjutraj (skupaj s šerpami Mingmo Gyabujem Davidom, Galjenom in Gesmanom Tamangom) splezal še na vrh osemtisočaka Šišapangma in končal svoj epski Projekt mogoče (Project Possible). V eni himalajski sezoni, natančneje v šestih mesecih in šestih dneh oziroma v 189 dneh je splezal na vseh 14 osemtisočakov. Prejšnji najboljši čas je leta 1987 postavil legendarni poljski alpinist Jerzy Kukuczka, ki je z vsemi osemtisočaki opravil v sedmih letih, 11 mesecih in 14 dneh. Korejec Kim Čang Ho je leta 2013 končal še nekoliko bolje: v sedmih letih, 10 mesecih in šestih dneh.
Nims je spomladi splezal na šest nepalskih osemtisočakov, poleti je opravil s petimi v Karakorumu, jeseni pa je osvojil še Čo Oju, Manaslu in Šišapangmo. Pri vseh vzponih je nad nadmorsko višino 7500 metrov uporabljal dodatni kisik.
Zastavil hišo v Angliji
Šestintridesetletni gurka je pri izvedbi projekta naletel na kopico ovir, ne le zaradi objektivnih težav, ki jih v himalajskih gorah ne manjka, ter psihološke in fiziološke zahtevnosti plezanja v ostrih vremenskih pogojih na veliki nadmorski višini, ampak tudi zaradi logistične zapletenosti in finančnega bremena projekta. Že med pomladnimi vzponi je krpal svoj proračun z vodenjem ekip na Anapurno, Nanga Parbat in Manaslu, za poletno nadaljevanje v Karakorumu pa mu je vseeno zmanjkalo denarja, zato ga je, ko bi moral že plezati, zbiral z množičnim financiranjem in iskanjem sponzorja (pridobil je angleškega proizvajalca dragih ur), zastavil pa je tudi svojo hišo v Angliji. Pred zadnjim vzponom je moral premagati še politične in birokratske ovire in po mesecu dni čakanja in prošnjah z vsega sveta je dočakal posebno dovoljenje kitajskih oblasti za vzpon na Šišapangmo.
Na svoji spletni strani je Nims pred začetkom osvajanja osemtisočakov objavil, da želi s svojim projektom zagotoviti dostojne priložnosti za šerpe in himalajske vodnike, da si ustvarijo kariero v gorah in uveljavijo domovino gurk. Cilj njegovega projekta je tudi ozaveščanje o vojaških dobrodelnih organizacijah v Veliki Britaniji in potrebi po podpori invalidnim vojakom (Nims je upokojeni britanski vojak gurka). Prav tako se je s projektom zavzel za podporo nepalskim otroškim dobrodelnim ustanovam in sirotišnicam ter za ozaveščanje o kritičnih podnebnih spremembah in globalnem segrevanju.
Mlačen odziv stroke
Med sestopanjem z Anapurne, Kančendzenge in Everesta je Nims s soplezalci štirikrat reševal obnemogle gornike (trije so umrli). »Ta reševanja so bila samomorilna misija, saj smo jih izvajali brez dodatnega kisika nad 8400 metri višine,« je dejal. Njegova fotografija nepregledne kolone gornikov, čakajočih na končni vzpon na vrh Everesta, je postala simbol nesmiselnega komercialnega navala na streho sveta. Če ne bi Nims s svojimi šerpami konec julija napeljal fiksnih vrvi za zadnjih 300 metrov do vrha K2, verjetno letos noben gornik ne bi stopil na drugo najvišjo goro sveta.
Po vsem tem se nekateri zmrdujejo nad Nimsovim dosežkom, predvsem zato, ker je pri plezanju uporabljal dodatni kisik. »Dodatni kisik pri osvajanju vseh osemtisočakov v eni sezoni uporabljam zgolj zaradi obsega odprave, pri kateri ni mogoče načrtovati izolirano ene same gore,« je na kritike že poleti odgovoril Nims. »Upoštevati moram celotno fazo: vreme, značilnosti gore in pogoje za vzpon. Moram se vrniti, da grem lahko na naslednjo goro. Poslušam svoje telo. V sebi moraš imeti ponižnost, da se lahko vrneš domov. Vedno greš lahko še enkrat brez kisika, če je to tako pomembno, ne moreš pa iti, če si mrtev.«
Prvi odzivi alpinistične srenje na dosežek Nimsa so bili precej medli. Vsi po vrsti sicer priznavajo gurki neomajno moč in vztrajnost, a v opravljenih vzponih ne vidijo presežka. Legende poljskega alpinizma s Krysztofom Wielickim, letošnjim prejemnikom zlatega cepina za življenjske dosežke, na čelu, Nimsu priznavajo rekord, a v njem ne vidijo nič »zgodovinskega«. Mogoče gre pri tem za »zahodnjaško« vzvišenost nad Nepalci, ki postajajo odlični himalajski gorniki in prevzemajo v svoje roke to čedalje bolj dobičkonosno vejo turizma. Mogoče gre za odpor do dosežka, ki bo zelo verjetno še pospešil komercializacijo himalajskega gorništva. A vse to ne zmanjšuje dosežka Nirmala Purje, ki bo kritikom najučinkoviteje odgovoril, če se bo lotil naslednjega, po svoje še drznejšega izziva. Že poleti je namignil, da namerava poskusiti z zimskim vzponom na K2, še edinim pozimi neosvojenim osemtisočakom. Najprej bo sicer počakal, da vidi, kaj bo uspelo dvema odpravama, ki se pripravljata na poskus vzpona v letošnji zimi. »Zimski K2 bom preplezal brez dodatnega kisika,« obljublja himalajska zvezda novega kova.
Pa še to: 30-letni šerpa Mingma David, ki je spremljal Nimsa pri osmih letošnjih vzponih, je postal najmlajši človek z osvojenimi vsemi 14 osemtisočaki.
