V Rusiji je z današnjim dnem začel veljati nov zakon o spletu, pod katerega se je že maja podpisal predsednik Vladimir Putin. Kritiki zakona se bojijo, da vlada poskuša še bolj kot doslej utišati kritike in nasprotnike režima, s tem ko je blokirala nekatere spletne strani in je na primer Google na njeno zahtevo odstranil nekatere vsebine.
Po poti Kitajske?
V resnici daje zakon predstavnikom oblasti veliko moč pri omejevanju dostopa do informacij. Rusija naj bi se tako, morda podobno kot Kitajska, na internetu počasi izolirala od preostalega sveta, tajna služba naj bi dobila še večjo moč pri spremljanju političnih nasprotnikov režima. Ruska opozicija in nevladne organizacije so prepričane, da je glavni razlog za ta zakon strah Kremlja, da bi po internetu lahko prišlo do nenadne mobilizacije nasprotnikov režima.
Po uradni razlagi gre pri novem zakonu le za to, da v primeru grožnje, ki bi jo neka spletna vsebina predstavljala za nacionalno varnost, obstaja možnost, da se prekine povezava znotraj Rusije ali pa z internetom v tujini. Toda vlada lahko v resnici precej samovoljno odloča o tem, kdaj je neka vsebina na spletu grožnja za nacionalno varnost. »Odslej lahko vlada neposredno cenzurira vsebino, ruski internet pa lahko celo povsem loči od preostalega sveta, ne da bi uporabniki za to vedeli ali da bi morala pojasniti, zakaj je to storila,« je dejala Rachel Denber iz Human Rights Watch. Uporabniki tako odslej niti vedeli ne bodo, katere informacije vlada blokira in katerih ne.
Glede napadov od zunaj, ki naj bi jim bila Rusija izpostavljena na internetu, je treba pripomniti, da je verjetno prav ruski režim s svojimi četami trolov prek interneta, zlasti na družbenih omrežjih, poskušal vplivati na izid ameriških predsedniških volitev leta 2016. Menda je na tak način vplival tudi na izid referenduma o brexitu spomladi 2016.
Veliko tehničnih izzivov
Zakon o »suverenem internetu« zahteva od vseh, ki omogočajo spletne storitve, namestitev opreme za ugotavljanje, od kod prihaja določena vsebina, in za filtriranje vsebin. Država poskuša usmerjati internet prek strežnikov, ki jih nadzira sama, vendar naj bi ta sistem izpopolnila šele leta 2021. Veliko tehničnih vprašanj, na katera se navezuje zakon, je še nejasnih. Nekateri menijo, da je Rusija že preveč povezana s svetovnim spletom, da bi Kremelj lahko bil tako uspešen pri onemogočanju stika s tujino, kot so kitajske oblasti s svojim požarnim zidom. Vsekakor pa bo odslej imel Putinov režim še več možnosti, da bo posegel v delovanje interneta, ki je kljub nekaterim posegom oblasti veljal za pomembno pribežališče opozicije.
