Plečnikov stadion: nacionalni spomenik naj bo v državni lasti

Dediščina ima močno socialno, kulturno in vzgojno vlogo in je prepoznana kot pomemben dejavnik gospodarskega in trajnostnega razvoja. Ohranjanje kulturne dediščine, ki daje ljudem temeljni občutek identitete, je v času globalizacije še posebej močno v javnem interesu.

Tako mednarodna doktrina ohranjanja kulturne dediščine kot tudi slovenska kulturnovarstvena zakonodaja pri prenovi stavb in območij kulturne dediščine zapovedujeta varovanje njihove celovitosti in avtentičnosti v največji možni meri, pri spomenikih še posebej, ter iskanje najboljšega možnega ravnovesja med ohranjanjem varovanih vrednot in prilagajanjem dediščine današnjim potrebam. Uvajanje novih vsebin v prostor mora biti podrejeno celostnemu ohranjanju kulturne dediščine tudi v njenem vplivnem območju: posegi v prostor, ki bi imeli škodljive vplive na kulturno dediščino, niso dopustni.

Poglavitna naloga javnih institucij pri umeščanju novih objektov in vsebin v prostor je smiselno usmerjanje želja in zahtev investitorjev, vedno s poudarkom na zaščiti javnega interesa. V nasprotju s tem so bile v primeru prenove Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani sprejete odločitve, ki investitorju, družbi Bežigrajski športni park (BŠP), omogočajo, da na lokaciji spomenika državnega pomena nastopa s projektom, nesprejemljivim z urbanističnega, okoljskega in kulturnovarstvenega vidika.

Projekt BŠP predvideva prezidavo vrhunske kulturne dediščine Plečnikovega stadiona, ki stoji tik ob gosto poseljenem stanovanjskem območju in v neposredni bližini osnovne šole, v megalomanski športno-zabaviščni trgovski center z najrazličnejšo ponudbo. Nemogoče je vse predvidene novogradnje ob stadionu, nad stadionom in pod njim (96 odstotkov investicije!) upravičiti kot le najnujnejše intervencije na spomeniku in ob njem, brez katerih njegova trajnostna raba ter razvoj ne bi bila mogoča in brez katerih finančna vzdržnost ohranjanja spomenika ne bi mogla biti zagotovljena. Dejstvo je, da obnova Plečnikovega stadiona absolutno ni prioriteta trenutnih lastnikov. Dejstvo je tudi, da aktualni investitor želi pod pretvezo prenove spomenika graditi komercialni kompleks na odlični lokaciji blizu centra mesta.

V Sloveniji in v svetu je Jože Plečnik izredno prepoznaven in občudovan ustvarjalec. Ob mnogih priložnostih se Slovenija predstavlja z razstavami del arhitekta Jožeta Plečnika. Tako je ob slovenskem predsedovanju Evropski uniji leta 2008 v Bruslju v Kraljevem muzeju finih umetnosti potekala razstava Arhitekt Jože Plečnik (1872–1957), pravkar pa se je v Vatikanskih muzejih zaključila odmevna razstava Plečnik in sveto. Januarja 2019 je Slovenija uspešno vložila nominacijo izbranih del Jožeta Plečnika z naslovom Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine (žal brez stadiona, saj zanj ni zagotovila ustreznih pogojev!). Izredno močna znamka »kulturnega turizma«, ki privablja obiskovalce v mesto, je Plečnikova Ljubljana. Nepogrešljiv del arhitektovega koncepta Ljubljane kot novodobnih Aten je bil, in bi moral ostati, tudi stadion za Bežigradom.

Stadion za Bežigradom je edini športni objekt iz opusa arhitekta Jožeta Plečnika. Leta 2009 je bil z vladnim odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, ki natančno opredeljuje varstveni režim za spomenik in njegovo vplivno območje, razglašen za kulturni spomenik najvišje stopnje na nacionalni ravni.

Čeprav je v privatni lasti družbe BŠP, Plečnikov stadion kot spomenik državnega pomena predstavlja nenadomestljiv segment tako slovenske kot evropske kulturne dediščine; kot kulturna vrednota je stadion last nas vseh, vseh Ljubljančanov, vseh Slovencev, tudi vseh Evropejcev. Brez najmanjšega dvoma bi moral biti v primeru Plečnikovega stadiona primarni interes varovanje spomenika ter ohranjanje njegove integritete in avtentičnosti. Izvedbi okoljsko, prostorsko in programsko močno problematičnega projekta BŠP, ki pomeni nepovratno prezidavo Plečnikovega stadiona in s tem uničenje državnega spomenika, bi bilo treba že pred leti reči odločen NE!

Nedoumljivo je, da država in mesto že več kot desetletje dopuščata družbi BŠP, da slabo vzdrževano in propadajočo Plečnikovo dediščino skriva za neuglednimi gradbiščnimi ograjami in da javnosti preprečuje dostop do kulturnega spomenika. Nedopustno je tudi ravnanje posameznih ministrov aktualne vlade, ki za nacionalno dediščino uničujoč projekt privatne družbe javno podpirajo, investitorju obljubljajo pomoč pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in celo finančno podporo pri izvedbi projekta.

Torej če se lahko najde denar za subvencioniranje privatne komercialne investicije, denar država ima. Tokrat naj ga nameni za ohranjanje spomenika državnega pomena. Skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine naj pridobi Plečnikov stadion v državno last in mu zagotovi celovito prenovo. Stadion mora spet postati del javnega prostora s prosto dostopnimi zunanjimi rekreativnimi površinami in s tem vitalni del Bežigrada in Ljubljane. S primernimi novimi vsebinami, ki ne bodo krnile njegove spomeniške vrednosti, in čim hitrejšo revitalizacijo bo kot športni park odprtega tipa in edinstvena turistična znamenitost lahko Plečnikov stadion ohranjen v originalni obliki tudi v prihodnosti služil svojemu osnovnemu namenu: rekreaciji, športnim treningom, tekmovanjem ter raznim prireditvam na prostem.

Država mora čim prej prepoznati vse potenciale dediščine in preusmeriti primernejši del sredstev iz državnega proračuna v vzdrževanje, ohranjanje in oživljanje stavbne dediščine. Dopuščanje uničevanja lastne kulturne dediščine kaže na hudo podcenjevanje pomena fizičnega zapisa zgodovine naroda in njegove kulture v prostoru ter hkrati nevarno prevlado moči kapitala nad zaščito okolja. Uničenje nacionalnega spomenika pomeni napad na kulturne pravice celotne skupnosti in siromašenje družbe kot celote.

Skrajni čas je, da Slovenija začne delovati kot razvita in napredna država, kakršne si vsi želimo: spoštljiva do lastnih zakonov, zgodovine in kulture. Naša država mora začeti izpolnjevati svoje in mednarodne zaveze ter zagotoviti primeren odnos do dediščinskega bogastva na svojem ozemlju. Prav tako mora začeti udejanjati obveznosti trajnostnega prostorskega razvoja, tudi na področju kulturne dediščine, ki ima pomembno vlogo v boju proti vsesplošni okoljski degradaciji na račun zasebnih dobičkov. Vsakršna razmišljanja o obsežni komercialni gradnji na spomeniku državnega pomena in v njegovem vplivnem območju so absolutno nedopustna. Projekt BŠP, predviden na območju Plečnikovega stadiona, je treba nemudoma brezkompromisno zavrniti.