Kurdi so že prej opozarjali, da ne bodo mogli nadzirati teh taborišč, potem ko je Turčija proti njim pretekli teden sprožila obsežno ofenzivo na severu Sirije. Boji so konec tedna med drugim potekali ne le za obmejna mesta, temveč tudi za nadzor strateške avtoceste M4, ki teče vzporedno s turško-sirsko mejo kakšnih 35 kilometrov južno. Ponekod pa so turške sile udarile še južneje, kar je potrdil tudi ameriški obrambni minister Mark Esper in kar kaže na to, da so vojaške ambicije Ankare morda večje od prvotno napovedanih. Turčija trdi, da želi v pasu južno od meje s Sirijo naseliti sirske begunce, ki so zdaj na njenih tleh, in tako prekiniti povezavo milic sirskih Kurdov v turškimi.
Iz tujine se vrstijo pozivi Turčiji, naj ofenzivo ustavi. Nemčija in Francija sta ustavili prodajo orožja Turčiji, Arabska liga je obsodila Ankaro, da je izvedla »invazijo na arabsko zemljo«. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je ostro odzval in zavrnil vse pritiske od zunaj. ZDA pa so napovedale nadaljnji, skoraj popolni umik svojih enot iz Sirije, ker da v zdajšnjih razmerah na severu, kjer jih je večina, več ne morejo ostati. K temu je prispevala vest, da skušajo Sirske demokratične sile pod vodstvom Kurdov doseči dogovor s sirskim režimom Bašarja Al Asada in tudi Rusijo o protiofenzivi. Poleg tega obstaja možnost, da bi se ameriški vojaki zapletli v spopade s sirskimi protirežimskimi milicami, ki jih podpira Turčija in ki tudi sodelujejo v ofenzivi.
