Sirska režimska vojska se je danes po dogovoru s Kurdi začela premikati na obmejno območje s Turčijo na severovzhodu Sirije in le nekaj ur zatem vkorakala v mesto Tel Tamer v osrčju avtonomnega kurdskega območja Rožava. Mesto je strateško pomembno, ker je tam križišče cestne povezave M4, nad katero želi popoln nadzor prevzeti turška vojska. Sirska državna televizija je prikazala posnetke dobrodošlice Al Asadovim vojakom tudi v Ain Isi, ki je severno od nekdanje prestolnice samooklicane Islamske države Rake, ki je doživela poraz v veliki meri po zaslugi kurdskih borcev v Sirskih demokratičnih silah (SDF). Tuje agencije so poročale, da je Al Asadova vojska vstopila tudi v Tabko in se tako vrnila v veliko hidroelektrarno na Evfratu, ki so jo Kurdi s pomočjo ZDA po hudih bojih iztrgali iz rok Islamske države pred dvema letoma.
Ruski blagoslov
Kurdska stran je novico o dogovoru z vlado v Damasku objavila v nedeljo zvečer in poudarila, da stopa režimska vojska skupaj s SDF v obrambo pred turškim vpadom. Da bi se postavili po robu agresiji, so se Kurdi strinjali tudi z načrtom osvobajanja drugih mest, ki jih je turška vojska zasedla že lansko pomlad skupaj z arabskimi in turkmenskimi uporniki proti Al Asadu, med drugim pretežno kurdskega Afrina na sirskem severozahodu. General Ismet Šejk Hasan, uradni predstavnik kurdskih oblasti v Kobaneju, je povedal, da so z ruskimi zagotovili dovolili prihod Al Asadovih čet tudi v to mesto in še v Manbidž na drugi strani Evfrata, ki sodita med glavna cilja turške ofenzive, v kateri na strani Ankare sodelujejo uporniki iz vrst Svobodne sirske vojske (FSA).
Nenaravno zavezništvo iz nuje
Za mnoge nenaravno povezovanje Kurdov z Al Asadovo vojsko je pospešila odločitev Trumpove administracije, da s sirskega severa umakne vse ameriške vojake. Politični analitiki ugotavljajo, da so ZDA s tem omogočile trdoživemu sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu pomembno zmago v dolgoletni državljanski vojni. Aldar Kselil, tiskovni predstavnik Gibanja za demokratično družbo, ki politično upravlja Rožavo, je poudaril, da je obvarovanje meje pred turškim vpadom prednostna naloga, politična pogajanja z vlado v Damasku ob ruskem sodelovanju pa pridejo na vrsto pozneje. Dejstvo pa je, da imata obe strani malo skupnega. Al Asadov režim obravnava kurdsko manjšino, ki predstavlja okoli desetino prebivalstva, kot drugorazredne državljane. Se je pa že njegov oče Hafez Al Asad v sedemdesetih letih odpovedal prisilni arabizaciji s Kurdi poseljenih območij ob meji s Turčijo.
V sedanji državljanski vojni se je nekajkrat zaiskrilo med sirsko vojsko in SDF, katerega glavna udarna moč je kurdska milica YPG, a obe strani sta tudi že sodelovali pri obračunavanju z islamskimi skrajneži in s Svobodno sirsko vojsko, ki jo v uporu proti Al Asadu podpira Turčija. Vsi dosedanji poskusi pogajanj glede sirske prihodnosti so se končali v slepi ulici, saj režim v Damasku ni pripravljen priznati Kurdom nobene avtonomije, čeprav so si jo dejansko zagotovili podobno kot njihovi sonarodnjaki v Iraku. Al Asad je tako še pred kratkim grozil kurdskemu vodstvu z vojaškim porazom, če se ne bo vrnilo pod okrilje državne suverenosti.
Kaj bo skupni nastop vladne vojske in SDF proti turški ofenzivi prinesel, je težko napovedati. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ne glede na nova zavezništva danes znova zavrnil možnost prekinitve vzpostavljanja tako imenovane tamponske varnostne cone čez mejo v Siriji. Pozdravil pa je »pozitiven pristop« ZDA z umikom vojakov s tega območja in izrazil pričakovanje, da se Rusija, čeprav tudi zaveznica Damaska, ne bo odpovedala sedanji »pozitivni vlogi« v reševanju sirske krize in ne bo ovirala načrtov Ankare.
Za odločnejši korak se niso odločili niti sicer zelo kritični zunanji ministri Evropske unije, ki so pospravili v predal možnost enotnega embarga na prodajo orožja Turčiji. Odločitev so prepustili posameznim članicam in nekatere embargo že uresničujejo. Ameriški predsednik Donald Trump pa se je znova obregnil ob sirske Kurde, ko jim je očital, da osvobajajo skrajneže Islamske države, da bi izsilili ponovno ameriško posredovanje v Siriji.
