Po ponedeljkovi udeležbi na podnebnem vrhu in nekaj tematskih in dvostranskih srečanjih v okviru OZN je generalno skupščino danes nagovoril slovenski premier Marjan Šarec. Podprl je učinkovit multilateralizem, po njegovem je tudi nujno, da se upremo poskusom razvrednotenja mednarodnega prava, saj sta spoštovanje mednarodnih zavez in izvajanje mednarodnih sodnih odločitev temeljnega pomena. Dejal je, da je v primeru kršitev človekovih pravic bistven hiter in odločen odziv, da se krize ne razvijejo v polne konflikte. »Zato pozivam člane varnostnega sveta OZN, naj podprejo kodeks ravnanja v zvezi z množičnimi grozodejstvi in se vzdržijo uporabe veta v primerih množičnih grozodejstev.«
Šarca posebej veseli, da bo ob podpori Unesca prvi evropski center za raziskovanje umetne inteligence prav v Ljubljani. Izrazil je upanje oziroma pričakovanje za dokončno potrditev odločitve na novembrski konferenci Unesca.
Poudaril je tudi, da podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje ter da je za Slovenijo prehod na trajnostno in zeleno gospodarstvo strateška prednostna naloga, govor pa sklenil s prepričanjem, da moramo slediti svojim zamislim in idealom, ne pa se jim odreči.
Opozorila pakistanskega premierja
Poseben algoritem, ki določi vrstni red nastopov na splošni razpravi v generalni skupščini OZN, pa je danes postavil za govorniški oder tako indijskega kot tudi pakistanskega premierja, Narendro Modija in Imrana Kana. Državi sta zaradi ukinitve avtonomije, skoraj dva meseca trajajoče policijske ure in priprtja več tisoč mladih mož v indijskem delu Kašmirja s pretežnim muslimanskim življem na pragu novega resnega spopada. Modi, ki je nastopil prvi, se je žgočemu meddržavnemu zapletu sicer povsem izognil, le njegovi sodelavci so dali po govoru vedeti, da je napet položaj v Kašmirju indijska notranja zadeva ter da premier za njegovo reševanje ne potrebuje nobenega zunanjega posrednika. Za tega se je že pred tedni ponujal ameriški predsednik Donald Trump. Da nanj ne računa niti Imran Kan, pa je bilo mogoče izluščiti iz njegovega 50-minutnega nagovora, ki ga je končal s pozivom, naj Združeni narodi ravnajo drugače, kot je Društvo narodov pred drugo svetovno vojno ob nemški priključitvi Češke. V čustveno nabitem govoru, v katerem je poleg Kašmirja izpostavil tudi globalno islamofobijo po napadih na ZDA septembra 2001, je opozoril, da bo prišlo v Kašmirju po ukinitvi policijske ure najverjetneje do krvave rihte. »Upajte na najboljše, a bodite pripravljeni na najslabše,« je dejal in se retorično vprašal, kaj bo storil Pakistan, če bo vanjo potegnjen. »Predpostavite, da je država, sedemkrat manjša od sosednje, pred izbiro – predati se ali boriti se za svojo svobodo do smrti?« Sam se je opredelil za boj in opozoril svet na posledice, če se ta vname med dvema jedrskima državama.
