Franc Abulnar
Kolesar, ki se je rodil leta 1909 v Ljubljani, je postal znan v zadnjih letih, ko so športni zgodovinarji odkrili, da je šlo za prvega Slovenca, ki je vozil na sloviti Tour de France. Zgodilo se je 7. julija leta 1936, ko se je začela prva etapa od Pariza do Lilla, na kateri je Abulnar padel, se poškodoval in razbil kolo. Kljub temu je vzdržal do devete etape 16. julija, ko je na 220 km dolgi gorski trasi med Briançonom in Dignem v Alpah zaostal za več kot dovoljenih 20 odstotkov. Na olimpijadi v Berlinu istega leta ni nastopil (od Slovencev so v Nemčiji kolesarili August Prosenik, Franjo Gartner in Ivan Valant), po nekaterih virih zato, ker je bil profesionalec, olimpijada pa je bila takrat še zapovedano amaterska, po drugih virih pa (tudi) zato, ker se je olimpijada začela, ko je dirka po Franciji še potekala. Kakorkoli, zgodovina beleži še Abulnarjev nastop in drugo mesto na dirki po Jugoslaviji leta 1938 in nastop septembra leta 1945 na dirki Trst–Varna, ko je zasedel šesto mesto. Kasneje naj bi se odselil v Kanado, a spletni arhivi ne povedo, kje in kdaj je umrl.
August Prosenik
Prosenik (1916–1975) se je že v mladosti z družino iz rodnega Obrežja preselil na Hrvaško, kjer je nastopal za zagrebški Sokol. Na olimpijadi v Berlinu je dosegel velik uspeh z dvanajstim mestom. Leta 1948 je na londonski olimpijadi odstopil. Zgodovina beleži, da je bil Prosenik dvakrat mladinski prvak Jugoslavije, leta 1937 pa je zmagal na dirki po Sloveniji in Hrvaški, predhodnici kasnejše dirke po Jugoslaviji, kjer je bil po vojni leta 1948 na drugem mestu. Po koncu kariere je postal športni delavec in trener ter ima v Zagrebu tudi svojo ulico.
Josip Kosmatin
Prvi Slovenec, ki je kot kolesar nastopil na olimpijskih igrah, je bil Josip Kosmatin, rojen v Ljubljani leta 1897. Zgodilo se je leta 1924, ko so športniki tekmovali na osmih poletnih olimpijskih igrah v Parizu. Kosmatin je bil na posamezni dirki na 37. mestu, moštvo SHS pa je končalo tekmovanje na desetem mestu. Zanimivo, Kosmatin je bil določen za rezervo tudi leta 1928 v Amsterdamu, a ga vodstvo ni hotelo vključiti v ekipo, v kateri so bili trije Hrvati in Slovenec Josip Šolar. Protestno se je usedel na kolo, se odpeljal (tako kot se je pripeljal) v Ljubljano in končal kariero.
Josip Šolar
Kolesar ljubljanske Ilirije (1903–1955) je dobil priložnost voziti za Jugoslavijo, v sicer zelo hrvaško obarvani ekipi, na olimpijadi v Amsterdamu leta 1928. Na tekmi posameznikov je zasedel 37. mesto, veliko boljše od preostalih jugoslovanskih kolesarskih olimpijcev, s katerimi je bil skupno na slabem dvanajstem mestu med petnajstimi državami, ki so nastopile. Josip Šolar je bil leta 1920 (pri sedemnajstih) tretji na prvenstvu Jugoslavije, leta 1925 pa je postal jugoslovanski kolesarski prvak v cestni vožnji.
Janez Žirovnik
Ljubljanski kolesar (1935) je na olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu zasedel osmo mesto, skupaj z reprezentanco pa 15. mesto v kronometru. Žirovnik, ki je leta 1960 zmagal tudi na dirki po Jugoslaviji, je bil izvrsten kolesar, znan tudi po tem, je ekipno zmago Jugoslavije na dirki po Jugoslaviji leta 1959 dosegel tako, da je ob padcu izgubil zavest, nato vseeno nadaljeval vožnjo, in ko je prečkal cilj, še enkrat padel v nezavest. Da je Jugoslavija zmagala, je izvedel, ko se je zbudil v bolnišnici. Kolesar ekipe Rog je veljal za enega najboljših strategov svojega časa.
Jože Valenčič
Kolesar iz Pivke (1948) je bil eden od treh bratov (Rudi, Jože, Pavel), ki so v šestdesetih in sedemdesetih nastopali za barve slovenskih klubov in jugoslovanske reprezentance. Jože je bil državni prvak v kronometru, državni prvak v cestni vožnji in dvakratni balkanski prvak v ekipni vožnji. Tekmovalec ljubljanskega Roga in kranjske Astre je leta 1972 nastopil na olimpijadi v Münchnu – bil je na 51. mestu na cestni dirki. V sedanjem času Jože Valenčič poleti najraje pase ovce pod Storžičem, piše poezijo in slika. Na Touru spremlja le gorske etape.
Vinko Polončič
Ljubljančan Vinko Polončič (1957) je bil prvi jugoslovanski profesionalni kolesar po drugi svetovni vojni. V letih 1983 in 1984 je nastopal za italijansko moštvo Malvor-Bottecchia in med drugim kolesaril na dveh dirkah po Italiji (72. in 76. mesto). Polončič je sicer osvojil mnoge dirke v amaterskem prostoru, na olimpijadi leta 1980 v Moskvi pa je nastopil z morda najboljšim jugoslovanskim kvartetom vseh časov: Bojan Ropret, Vinko Polončič, Bruno Bulić in Bojan Udovič. Uvrstili so se na osmo mesto. V kolesarstvu je ostal kot športni direktor.
Bojan Ropret
Bojan Ropret (1957), doma iz Hotemaž pri Preddvoru, se je s kolesarstvom začel ukvarjati šele pri šestnajstih letih. V zgodovino se je zapisal kot edini slovenski kolesar, ki je nastopil na kar treh olimpijadah: leta 1976 v Montrealu, 1980 v Moskvi in 1984 v Los Angelesu, kjer je bil na cestni dirki izvrsten sedmi. Bojan Ropret, ki je svojo kariero začel pri kranjski Savi, je bil serijski državni prvak, mediteranski in balkanski prvak, zmagal pa je tudi na dirki po Jugoslaviji. V zadnjih letih je eden najuspešnejših rekreativnih kolesarjev.
Primož Čerin
Kolesar Astre in Roga iz Ljubljane (1962) je prvi Slovenec, ki je končal Tour de France (1986). Primož Čerin je bil vsestranski tekmovalec, izvrsten v sprintu, kronometru in na vzponih. Zmagal je na dirki po Jugoslaviji in leta 1984 nastopil na olimpijskih igrah. Po uspehih na amaterskih dirkah – osvojil je tudi vse jugoslovanske naslove – je v sezoni 1986/87 šel med profesionalce. Trikrat je nastopil na Giru, najboljši je bil devetnajsti, dvakrat na Vuelti, na dirki po Franciji pa je v svoji prvi sezoni med profesionalci zasedel zavidljivo 32. mesto.
Jure Pavlič
Ljubljanski kolesar (1963) je zadnji med tistimi, ki so največje uspehe poželi še v času Jugoslavije. Pavlič je dvakrat zmagal na dirki po Jugoslaviji, leta 1984 pa je na olimpijadi v Los Angelesu osvojil 42. mesto. Med profesionalci je nastopal za moštvo Carrera Jeans – Vagabond in leta 1989 na Giru osvojil tretje mesto v razvrstitvi z gorskimi cilji, peto mesto med mladimi tekmovalci in prvo mesto v Intergiru. Jure Pavlič je še enkrat nastopil na Giru, dvakrat na Touru (leta 1988 je bil na 74. mestu, leta 1991 pa na 134. mestu) in enkrat na Vuelti.
