»Kakšen bi bil rezultat tudi s Primožem Rogličem, je brez pomena govoriti, ker ga pač ni bilo zraven,« je selektor Andrej Hauptman v cilju uvodne preizkušnje v deževnem Harrogatu zavrnil vsa preračunavanja, kaj bi slovenska šesterica zmogla z zmagovalcem španske Vuelte. Sedmo mesto na premierni izvedbi kronometra mešanih štafet je solidno, realno, pravijo. Kolesarske države Belgija, Španija in Danska so bile tokrat za Slovenijo. Tadej Pogačar, Jan Tratnik, Rogličeva zamenjava Jaka Primožič, Eugenia Bujak, Urša Pintar in mlada Urška Bravec so odpeljali v okviru sposobnosti. Na 28 kilometrov dolgi trasi so za svetovnimi prvaki Nizozemci (38:27) zaostali 1:57 minute, za bronastimi Britanci pa minuto in šest sekund.
Vse na plečih Pogačarja in Tratnika
Šibka plat slovenske ekipe je bila homogenost. V bistvu je za slovensko štafeto glavnino dela naredila četverica. V soboto so sporočili, da Primož Roglič odpoveduje sodelovanje, ker še vedno čuti posledice padca v zadnjih dneh Vuelte. Kot eden favoritov se želi optimalno pripraviti za posamični kronometer v sredo. Tako je rezervist Jaka Primožič prišel v Anglijo le 20 ur pred startom. Posledice so bile na cesti očitne. Tudi zaradi odgovornosti. Že od starta je težko sledil udarnima članoma svetovne elite in vzdržal z njima šest od 14 kilometrov. »Noge se niso vrtele, posledice potovanja zagotovo,« je potožil mlajši član KK Kranj Jaka Primožič, ki bo slovenski predstavnik na torkovi posamični preizkušnji na čas mlajših članov.
Tako je bilo vse na plečih Pogačarja in Tratnika. Delovala sta zelo dobro in usklajeno. Po moškem delu (14 km) je bila Slovenija s časom 18:24 le 23 sekund za pozneje bronasto Veliko Britanijo. Pogačarja je po preizkušnji čakala dopinška kontrola, Jan Tratnik pa je za svojo paradno disciplino kronometer naredil analizo: »Nismo bili obremenjeni z rezultatom, smo bili pa zelo motivirani. Odpoved Primoža smo vsi razumeli. S Tadejem sva dobro odpeljala in v primerjavi z drugimi, ki so večino odpeljali s tremi, sva imela dober čas. Za več bi potrebovali več skupnih treningov. Sam sem se dobro počutil in z optimizmom čakam kronometer v sredo.«
Bujakova opravila večino dela
Kot druga predaja je šla na mokro cesto z razgibano in valovito traso še ženska trojka. Ob prvakinji Eugeniji Bujak, Urši Pintar in mladi Urški Bravec, ki je sploh prvič vozila ekipni kronometer, prav tako ni bila homogena po sposobnostih, kot jih lahko ob širšem izboru izbirajo svetovne velesile. Slovenija je bila sploh najmanjša država in najvzhodnejša evropska reprezentanca, ki je sestavila ekipo. Trojka je do vmesnega časa na 20 kilometrov držala podoben zaostanek za Britankami. Predvsem po zaslugi Eugenije Bujak, ki je opravila večino dela, a je to »plačala« pozneje in s težavo sledila Urši Pintar. »Trasa se je izkazala za zelo zahtevno. V drugem delu mi je šlo težje, ker sem se prej preveč trudila. Ponosna sem, da sem vozila za Slovenijo. Če bodo to disciplino uvrstili v olimpijski program, bo še bolj priznana,« je prepričana slovenska Poljakinja Eugenia Bujak, ki se je posamičnemu kronometru v torek odpovedala, vse pa bo stavila na cestno dirko v soboto. »Brez posebnih priprav v kronometru ni rezultata. Zgolj 12. mesto me tudi ne motivira. Vse stavim na soboto.« Urša Pintar je prav čez klance dobila motiv za cestno dirko: »Izkazalo se je, da je trasa veliko težja, bolj tehnična, kot smo mislili. Meni je všeč. Tudi za cestno dirko mi je všeč.«
Ob premierni izvedbi se je pokazalo, da je ekipni kronometer mešanih štafet zanimiva disciplina. Slovenija je bila s Tratnikom, Pogačarjem in Bujakovo ena bolj prepoznavnih zasedb. Za Italijo je denimo vozil Elia Viviani, za Nemčijo Tony Martin, za Nizozemsko sta vozila Bauke Mollema in Jos van Emden. Druge najboljše reprezentance so imele več specialistov in specialistk, kar je glede na posebnost discipline zagotovo prednost. Najbolj načrtno so disciplino vzeli Nizozemci, ki so slavili že na domačih cestah evropskega prvenstva v avgustu. »S tremi kolesarji je veliko težje odpeljati kronometer kot s sedmimi ali osmimi, kot smo vajeni v ekipah. Veseli smo tega prvega unikatnega naslova,« se je veselil kapetan Bauke Mollema.
