Preprečimo bolezni
Letošnje leto je bilo zelo deževno in drevesa so napadle številne bolezni, ki jih še vedno opazimo na plodovih in listih. Te bolezni slabijo razvoj in zdravje rastline. Ob koncu vegetacije se bolezni poskrijejo po listju, plodovih (mumije) ter celotnem deblu in vejah, kjer prezimujejo v špranjah lubja. »Da zmanjšamo možnost pojava bolezni za naslednjo sezono, odstranimo vse plodove z dreves, predvsem mumije, ki so posušene in zgrbančene kolonije bolezni. Sproti grabimo vse listje in če je okuženo, ga vržemo v smeti ali sežgemo, nikoli z njim na kompost,« opozarja Vanes Husić, agronom in strokovnjak Kluba Gaia, ki svetuje: »Drevesa v tem času škropimo z bakrovim sredstvom Bio Plantella Baker, s katerim prvič škropimo, ko odpade okoli polovica listja, in drugič, ko je že vse na tleh. Pazimo, da je temperatura nad 5 °C, rastline suhe, brez močnega sonca in brezvetrje. S sredstvom dobro omočimo celotno rastlino. Baker pospešuje dozorevanje lesa in tako bodo mladi poganjki bolje prezimili.«
Škodljivci pozimi
Listje je odpadlo in krošnja je prazna, zato si mislimo, da škodljivcev ni, saj nimajo česa jesti. Vendar je v tem času najbolj aktiven škodljivec zimski pedic, ki leže jajčeca po vsem drevesu v hladnem delu leta. »Ustavimo ga tako, da deblo oblepimo z lepljivim trakom Bio Plantella. Mnogo pa je tudi škodljivcev, ki se iz krošnje umikajo pred mrazom na prezimovanja v tla. Tudi te ujamemo na lepljive trakove. Niso nevarne le žuželke. Velik problem predstavljajo divjad in zajci, če je vrt v bližini gozda. Žičnata ali lesena ograda prepreči zajcem, da bi obgrizli deblo,« pove Husić, ki svetuje, da po vejah, predvsem po konicah, kjer so mladi poganjki, namažemo sredstvo za odganjanje divjadi, ki ga dobimo pri lovcih.
Jesensko založno gnojenje
Ko so drevesa v mirovanju, je najboljši čas za gnojenje. Uporabimo organsko gnojilo Plantella Organik za sadike, ki poleg vseh hranil vsebuje veliko organske snovi. Huminske in fulvinske kisline iz gnojila skupaj z organsko snovjo pospešijo tvorjenje humusa v tleh. Fosfor, kalij in mikrohranila se počasi topijo v vodi ter se vežejo na humus in talne delce. »V tej obliki počakajo na pomlad, ko se rastlina prebudi in jih začne porabljati. Zato jesensko gnojenje imenujemo založno, saj shranimo hranila za prihodnjo sezono. Pelete gnojila potresemo po obodu krošnje v pasu do enega metra. Pomembno je, da gnojimo v času dežja ali pa v primeru suhe jeseni po gnojenju rastline večkrat temeljito zalijemo,« dodaja strokovnjak.
Izbira rastlin
Večno vprašanje je, kaj bo dobro uspevalo pri nas. Hitro smo si na jasnem da v velikem delu Slovenije odlično uspevajo jablane, hruške, češnje, slive, večina jagodičevja … Ko se odločimo za vrsto drevesa, pa pridejo na vrsto sorte, ki določajo okus, obliko, barvo, čas shranjevanja (jabolka), odpornost proti boleznim, čas zorenja in še mnogo drugih pomembnih stvari. »Vedno je najbolje prijeti v roke katalog sort želene sadne vrste in med odpornimi sortami izbrati tisto, ki nam je najbolj všeč po okusu. Pomembno je tudi, ali je sorta zgodnja, srednja ali pozna, ker nam ta podatek govori o času cvetenja,« svetuje agronom in dodaja: »Zgodnje sorte niso primerne za bolj izpostavljene lege ali kraje na višji nadmorski višini, saj zgodaj cvetijo in je večja nevarnost v primeru zmrzali.«
Podlaga in velikost drevesa
Večina sadnih dreves ima cepljeno mesto. To je zadebelitev na deblu 10–15 centimetrov nad koreninami. Spodnji del je podlaga, zgornji pa sorta. Kako veliko bo drevo, nam pove podlaga, na katero je cepljena želena sorta. »Sejanci so velika drevesa z močnim koreninskim sistemom Takšna drevesa zrastejo do višine deset metrov ali celo več in imajo dolgo življenjsko dobo. Treba pa je vedeti, da sejanci potrebujejo tudi 15 let, da pridejo v polno rodnost.«
Popolnoma nasprotno je pri nizkih podlagah, pri katerih je drevo visoko okoli 2,5 metra in pride v rodnost po štirih letih, a ima tudi krajšo življenjsko dobo. Pred sajenjem izberemo primerno podlago glede na velikost vrta.
Pravilno sajenje
Odličen čas za sajenje sadnih rastlin je pozna jesen, saj so takrat rastline v mirovanju in ne pride do šoka ob sajenju. Rastline so v tem času brez listov ali celo cvetov in to nam pove, da je pravi čas za sajenje. »Pri vlončenih sadikah naj bo sadilna jama široka za tri lonce, globoka pa za dober lonec. Pri sadikah z golimi koreninami naj bo jama široka vsaj 50 centimetrov in globoka okoli 40 centimetrov. V jamo namestimo mrežo proti voluharju in močan impregniran kol. Nato pride Plantella Organik za sadike in plast zemlje, nato sadika, ki jo dobro učvrstimo z nasipanjem zemlje, v katero primešamo gnojilo,« svetuje Vanes Husić in dodaja, naj zemljo temeljito potlačimo, da ne pride do zračnih žepov okoli korenin, ki hitro vodijo v gnitje ali glivično okužbo. »Prvih nekaj let je rastlino tudi zelo dobro zaščititi pred mrazom s koruznico ali smrekovimi vejami,« zaključi.
