Sadeže z dreves previdno obiramo, da se ne obtolčejo, saj bomo le tako zagotovili zdrave plodove, ki se bodo dolgo ohranili tudi v ozimnici. Obrana jabolka, hruške in slive, otresene orehe in lešnike spravimo v suh, hladen in temen prostor. Z dreves odstranimo vse plodove, ki so na vejah ostali po pobiranju, saj so ti lahko vir različnih okužb v prihodnjem letu. Sproti odstranjujemo tudi listje, ki kaže znake škrlupa ali hruševe rje, in ga uničimo. Tako listje ne sodi v kompostnik. Tudi odpadlo sadje ne sme ostajati na tleh, zato ga skupaj z jesenskim listjem poberimo. Pred zimo okrog dreves pokosimo, plitvo prekopljemo in odstranimo plevel.
Gnojenje
Zelo pomembno je jeseni poskrbeti tudi za prehrano sadnih dreves. Tega se lotimo, ko drevesa mirujejo, se pravi po odpadanju listja, kar je običajno konec oktobra, s sajenjem grmovnic in sadnega drevja počakajmo do prvega novembra. Takrat za mlade rastline izkopljemo veliko sadilno jamo, sadikam namestimo primerno podporo in drevesa posadimo v zemljo, bogato z gnojilom. Toda nikoli ne uporabimo svežega hlevskega gnoja, bolj primerni so dobro uležan hlevski gnoj, kompost, lesni pepel in organska gnojila, ki jih dobimo v vrtnih centrih in drevesnicah.
Z jesenskim gnojenjem želimo doseči in zagotoviti popolno prehrano sadnih vrst v kombinaciji s spomladanskim gnojenjem. Pri jesenskem gnojenju je poudarek na hranilih, ki so počasi topna in jih je treba dodajati založno v tla, kar pomeni gnojenje na dolgi rok. Tu je poudarek na fosforju (P), kaliju (K) in mikro hranilih, kot sta na primer bor in magnezij. Pri sadnem drevju je koreninski sistem širok najmanj toliko, kot je obseg krošnje. Večinoma je še obsežnejši. Glavne, debele, močne korenine so v globini in v njih se shranjuje presežek hranil. Koreninski sistem, drobne korenine, ki črpajo hranila in vodo, pa so v zgornji plasti tal, večinoma v globini okoli 25 centimetrov. Vedno gnojimo stran od debla, po pasu oboda krošnje. Gnojimo tako, da z lopato privzdignemo del travne ruše in pod njo vržemo pest gnojila.
Zaščita pred škodljivci
Jeseni razmišljamo tudi, kako bomo sadovnjak zaščitili pred škodljivci in pred mrazom. Mlajše in manjše sadike lahko prekrijemo z vrtno kopreno, ko začne temperatura lesti pod nič stopinj Celzija. Priporočljivo je prebeliti debla dreves z zaščitnim premazom, s katerim preprečimo pokanje skorje, kamor se lahko skriva mrčes. Še pred tem škropimo s škropivi na bakrovi osnovi. Pred zajci in divjadjo, ki lahko v našem sadovnjaku naredijo veliko škode, drevesa zaščitimo z dovolj visoko ogrado ali mrežo, nikakor pa ne smemo pozabiti na zaščito pred voluharjem. Ta lahko uniči ves sadovnjak, posebej pa bodo za njegovo grizljanje korenin občutljiva mlada drevesa. Kot zaščito uporabimo mrežo, v rove mu nastavimo lupine citrusov ali vejice cipres. (ktm)
