Preden se lotimo dela, pa preglejmo, če sredstvom, ki smo jih kupili že pred enim ali dvema letoma, še ni potekel rok trajanja in če je škropilnica tehnično brezhibna.
Proti boleznim
Proti glivičnim boleznim, na primer škrlupu, moniliji in podobnim, za prvo škropljenje uporabimo bakrove pripravke pa tudi nekatere organske fungicide. Slednje predvsem pri češnjah, višnjah, breskvah, nektarinah in marelicah, saj dobro učinkujejo proti listni luknjičavosti, zelo nadležni bolezni koščičarjev. Organske fungicide uporabljamo tudi za predpomladansko škropljenje breskev proti kodravosti.
Proti škodljivcem
Pripravki za prva škropljenja proti škodljivcem so narejena na osnovi mineralnih olj. Olje ustvari okrog škodljivca, njegovih ličink ali jajčec neprepusten film in jih na ta način zaduši ter uniči. Nekatera sredstva so primerna tudi za uporabo v mestih in v večjih naseljih, pri njihovi uporabi pa se moramo držati varnostnih ukrepov, navedenih v navodilih. Veliko o tem boste izvedeli tudi v kmetijskih apotekah vrtnih centrov in kmetijskih zadrug.
Varstvo jablan in hrušk
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi pri jablani v odpadlem listju. Gliva hruševega škrlupa (Venturia pyrina) prezimi tudi v obliki micelija na krastavih ranah na lesu. V drugi polovici meseca marca se začnejo oblikovati spolna plodišča (periteciji), iz katerih se ob padavinah sproščajo dozorele askospore, ki povzročajo primarne okužbe na mladih listih in plodičih. Prve pege škrlupa na jablanah opazimo na zgornji strani listov v prvih dneh meseca maja.
Pri hruškah povzročajo okužbo konidiji, ki so v krastavih ranah na lesu, za okužbo so bolj občutljivi plodiči hrušk kot listi, zato velikokrat škrlupa na listih ne opazimo, plodiči pa so kljub temu lahko močno okuženi. Pomladanska škropljenja začnemo najpozneje v mesecu marcu ali v prvih dneh aprila, po napovedi prognostične službe, v času brstenja, oziroma fenološki fazi B – C3, (stadij mišjega ušesca). Vsa škropljenja vedno opravimo zjutraj ali zvečer. V tem času čebele niso aktivne in tudi veter nam praviloma ne dela težav.
Namesto škropljenja
Ampak predpomladansko in pomladansko škropljenje ne bosta rešila vseh težav, ki lahko prizadenejo naše drevje, zato je treba tudi med letom redno pregledovati rastline za morebitne škodljivce ali bolezni. Pogosto se lahko ob pravočasnem ukrepanju izognemo številnim škropivom in rastline pozdravimo tudi na ekološko prijaznejši način. Delno namreč lahko ubranimo napade insektov tudi z mehanskimi pripomočki. V zadnjih letih so v širši uporabi rumene in bele lepljive plošče, poznamo pa tudi lepljivi trak. Glavna razlika med ploščami in trakom je namen, katerim žuželkam želimo preprečiti dostop. Tako je lepljivi trak namenjen zaščiti pred škodljivci, ki se selijo z drevesa na drevo po tleh, saj jim preprečuje prehod po deblu navzgor. Tako se učinkovito ubranimo pred listnimi ušmi, gosenicami, mravljami. Da se ubranimo slednjih, je najbolje, da takoj po obrezovanju sadnega drevja kakšnih 20 centimetrov od tal nalepimo na deblo lepljivi trak. Prek leta samo še skrbimo, da ne bo prenapolnjen s škodljivci. Takoj ko jih je na njem toliko, da bi mravlje prek njih prišle na drevo, trak zamenjamo z novim.
Lepljive plošče
Proti škodljivcem, ki na drevo priletijo, pa se lahko spoprimemo s pomočjo lepljivih plošč. Te so ‒ glede na škodljivca in barvo, ki ga privlači, različno obarvane. Bele lepljive plošče uporabljamo za zatiranje češpljeve in jabolčne grizlice. Obe grizlici sta nevarni med cvetenjem, saj samice odlagajo svoja jajčeca na čašne liste. Da bi škodljivce polovili pravočasno, moramo lepljive plošče obesiti v krošnjo dreves dva tedna pred cvetenjem. Ko se začnejo cvetovi odpirati, plošče poberemo, da se nanje ne bi lovile čebele. Po cvetenju pa na drevesne veje obesimo rumene lepljive plošče. Nanje se bodo lovili listne uši, resokrilci, češnjeve in običajne muhe. (ktm)
