Slavne besede »Ves svet je oder, in vsi možje in žene zgolj igralci« izgovori lik lorda Jacquesa v Shakespearovi komediji Kakor vam drago. Filozofijo o življenju kot igri, igranju vlog in igranju nasploh najdemo kakopak že v antiki in dejstvo, da so se ljudje igrali od nekdaj, je neizpodbitno. Velik del iger, kot kaže zgodovina že od mezopotamske civilizacije naprej, predstavljajo namizne družabne igre z uveljavljenim imenom board game. Temu, da je v življenju tako kot v igri, ne oporekata niti brata Jure in Gašper Pucko, ki sta s svojo založbo Pravi junak v Slovenijo ob konkretnem naboru iger, ki za zdaj ostajajo v izvirnem jeziku, prinesla štiri v slovenščino prevedene preproste in zabavne namizne družabne igre.

Karte na mizo

Brata Jure in Gašper Pucko sta v kavarni Dobra poteza, edinem slovenskem board game caffeju, predstavila igre, s katerima vstopata ne samo na slovenski, temveč tudi na hrvaški, srbski in bosansko-hercegovski trg. Četudi smo vse bolj obkroženi z računalniškimi ali videoigricami ter neskončnim številom aplikacij za zabavo, ne kaže, da bodo namizne družabne igre izumrle. Nasprotno. Doroteja Muhič, ena izmed idejnih vodij projekta kavarne, ki je dobro obiskana že od odprtja leta 2017, pravi: »V kavarni imamo trenutno več kot 300 iger, vsak teden ali mesec pa dodajamo nove.« Pove, da so veseli obiskovalcev vseh starosti, pri njih pa se najraje igrajo odrasli.

Da bi se z novimi pridobitvami najbolje spoznali, sta se Jure in Gašper s prisotnimi na odprtju preprosto igrala. Na mizo sta vrgla Ohanami, Illusion, The Game in The Mind. Prvi dve igri sta tekmovalni, kar pomeni, da igramo, kot smo navajeni, proti živemu nasprotniku, drugi dve pa sodelovalni, v tem primeru igralci igramo proti igri. Jure pravi: »Igri The Mind in The Game sta bili nominirani za nemško nagrado spiel des jahres, ki velja za oskarja med nagradami na tem področju.« Zanimivo je, da lahko v The Game igralci med seboj o vsebini kart delno tudi komunicirajo, v The Mind, kjer se koncentriramo na številčna zaporedja, pa nas igra lahko nagradi z dodatnim življenjem. V Ohanamiju skozi tehtne odločitve sestavljamo japonske vrtove, Illusion pa je, razloži Jure, »optična igra, pri kateri imata obe strani karte vlogo med igranjem«. Vsem štirim igram je skupno, da so navodila preprosta, trajanje ni duhomorno predolgo in da so zanimive. Založnika menita, poudari starejši brat Jure, da »mora biti igra uravnotežena, kar pomeni, da je stotič enako zanimiva kot prvič«. Tega, pravita, ni lahko doseči, zato morajo biti razvijalci iger še posebno spretni, nemalokrat prihajajo iz vrst fizikov, matematikov ali pa so to ljudje, ki so jih namizne družabne igre navdušile do te mere, da so jih začeli razvijati. Namizne družabne igre pa seveda ne veljajo za zasvajajoče. Jure pravi: »Nekateri razvijalci iger pravijo, da igra, pri kateri potrebuješ denar zato, da postane zanimiva, ni dobra igra.«

Štiri igre, ki sta jih predstavila, so primerne tudi za uvajanje in pridobivanje novih igralcev. Ustanovitev založbe verjetno ni slaba poteza, saj popularnost namiznih družabnih iger po svetu raste. V Evropi jih največ razvijejo v Nemčiji in Veliki Britaniji, veliko jih igrajo tudi v ZDA in Kanadi.