Iz googlove hčerinske družbe DeepMind, ki se ukvarja z umetno inteligenco, so sporočili, da se je njihov sistem umetne inteligence AlphaGo Zero sam naučil igranja starodavne, miselno zelo zahtevne kitajske igre go.

Go je kompleksna strateška igra za dva igralca. Za igranje je potrebna igralna deska z 19 krat 19 polji, po katerih se razvršča črne in bele figure. Cilj igre je, poenostavljeno rečeno, s premiki figur, imenovanih kamni, zavzeti več prostora na igralni deski od nasprotnika.

Sistem AlphaGo je pozornost svetovne javnosti vzbudil že lanskega marca, ko je ta umetna inteligenca premagala aktualnega svetovnega prvaka v goju in najboljšega igralca zadnjega desetletja, Južnokorejca Li Se Dola.

Umetna inteligenca je sicer že večkrat dokazala, da ji človeški um ne more parirati, ko pride do igranja človeških iger. Do prve zmage umetne inteligence nad človeškim razumom je prišlo leta 1997, ko je stroj Deep Blue premagal takratnega svetovnega prvaka v šahu, velemojstra Garryja Kasparova.

Tokratna zmaga nad človekom je drugačna

Kljub temu je tokratna zmaga umetne inteligence nad človeškim umom povsem drugačna. Kot so strokovnjaki za umetno inteligenco zapisali v znanstveni reviji Nature, je prvič v zgodovini umetno ustvarjen sistem sam sebe naučil igrati tako kompleksno igro. Nadgradnja sistema AlphaGo, umetna inteligenca AlphaGo Zero, je s točke popolne nevednosti dosegla mojstrski nivo igranja igre v zgolj nekaj dneh. Človek ji je pomagal samo povsem na začetku, in sicer tako, da je sistem naučil pravil igre.

Kot pišejo na spletni strani Quanta Magazine, je bila prejšnja različica sistema AlphaGo naučena igranja igre v dveh korakih. V prvem je umetna inteligenca predelala več kot 100 tisoč odigranih iger človeških igralcev in se učila s posnemanjem. V drugem koraku pa so umetni inteligenci dovolili igrati sami proti sebi. Tovrstno učenje je umetni inteligenci sicer omogočilo, da je premagala mojstre v igranju goja, a ima nekaj pomanjkljivosti. Ker se je učila s posnemanjem človeškega igranja, se je umetna inteligenca nalezla tudi nekaj človeških taktik igranja, ki seveda niso brezhibne in vedno najboljše.

V podjetju DeepMind so pri novi različici, imenovani AlphaGo Zero, preskočili prvi korak, tako je tokratna verzija začela kot nepopisan list, naučili so jo samo pravil igre. AlphaGo Zero je igrala sama prosti sebi in sčasoma postajala vse boljša. Po zgolj nekaj dneh igranja in več kot 4,9 milijona odigranih partijah igre, je bila AlphaGo Zero pripravljena na igro s svojo predhodnico, umetno inteligenco AlphaGo. Slednja je, čeprav je pred časom premagala vse najboljše igralce goja na svetu, proti svoji mlajši sestri brutalno izgubila.

Uspešnost sistema AlphaGo Zero je v načinu, kako se je naučila igranja goja. »Nov sistem je boljši od prejšnjega predvsem zato, ker se pri učenju ni naslanjal na karkoli človeškega« je dejal David Silver, vodilni strokovnjak na področju umetne inteligence.

Več kot le igra

Spoznanje, da se lahko umetna inteligenca uči sama, brez pomoči človeka, je po mnenju strokovnjakov izjemno pomembna prelomnica. Tovrstna osvoboditev umetne inteligence izpod okovov človeške omejenosti ponuja neskončno možnosti uporabe sorodnih sistemov. Kot poroča britanski Guardian, bi lahko podobne sisteme uporabili za kaj več kot le premagovanje ljudi v igranju namiznih iger.

Umetna inteligenca AlphaGo Zero se je v izjemno kratkem času naučila izvirnih igralnih strategiji, kakršnih se v večtisočletni zgodovini igre go ni uspelo domisliti nikomur. To spoznanje pomeni, da se lahko v prihodnosti nadejamo sistemov umetne inteligence, ki bodo znali brez človeškega sugeriranja reševati probleme, ob tem pa bo njihova kreativnost in izvirnost daleč presegala človeško.

V podjetju DeepMind, kjer so razvili sistem AlphaGo, se posvečajo tudi rabi sistemov umetne inteligence v znanosti. »Za nas smisel umetne inteligence ni samo v premagovanju človeških nasprotnikov,« je dejal Demis Hassabis, izvršni direktor podjetja. »Uspeh umetne inteligence AlphaGo Zero predstavlja novo poglavje v konstruiranju večnamenskih sistemov umetne inteligence,« je dejal za Guardian. Dosedanji sistemi umetne inteligence so večinoma zmožni opravljanja preprostejši opravil – denimo prepoznavanja obrazov ali prevajanja, toda sistem, kakršen je AlphaGo Zero, je precej naprednejši in ponuja neskončno možnosti za uporabo v znanosti in medicini.