Da veliki avtomobilski saloni izgubljajo pomembnost in odmevnost, čivkajo že vrabci na veji. Pri letošnjem salonu v Frankfurtu, ki je za obiskovalce odprl vrata v četrtek in jih bo zaprl prihodnjo nedeljo, 22. septembra, smo se tako znašli celo v položaju, ko lahko hitreje naštejemo tiste večje proizvajalce avtomobilov, ki tam razkazujejo svoje novosti, kot tiste, ki jih ni. A kljub vsemu so prisotni poskrbeli za lepo število zanimivih novosti – tako serijskih kot predvsem konceptov, ki napovedujejo bolj ali manj realno bližnjo prihodnost.
Med serijskimi novostmi velja v prvi vrsti izpostaviti vozilo volkswagen ID.3, prvi popolnoma električen serijski model, ki je član na novo zasnovane Volkswagnove družine ID. Gre za 4,26 metra dolgo kombilimuzino, ki je tako le malenkost daljša od aktualnega golfa, od katerega pa ima kar dober decimeter daljšo medosno razdaljo, zaradi česar na zadnji klopi ponuja več prostora, medtem ko je prtljažnik s 385 litri malenkost večji. Notranjost ob tem deluje futuristično, vozniku sta v pomoč dva digitalna zaslona, domala vsa stikala in gumbi pa so občutljivi za dotik. ID.3 bo na voljo s tremi različnimi baterijskimi paketi, pri čemer bo osnovni s kapaciteto 45 kWh omogočal doseg do 330 kilometrov, srednji (58 kWh) 420 kilometrov, najzmogljivejši kapacitete 77 kWh pa bo zmožen avto z enim polnjenjem zapeljati kar 550 kilometrov daleč. Končna hitrost bo elektronsko omejena na 160 kilometrov na uro, serijska proizvodnja »najpomembnejšega Volkswagnovega vozila po hrošču in golfu« se bo v tovarni v Zwickauu začela novembra, tudi k nam naj bi prvi primerki zapeljali sredi prihodnjega leta. Začetna cena naj bi znašala malenkost pod 30.000 evri, kar bi z upoštevano subvencijo za električna vozila pomenilo, da bi kupec zanj pri nas odštel manj kot 23.000 evrov.
Električna bo, jasno poleg običajnih različic, po novem tudi legendarna Oplova malčica corsa. Ta se predstavlja v obliki šeste generacije, v kateri so jo naredili lažjo, saj bo v nekaterih različicah tehtala manj kot tono, ponujala bo vrsto naprednih asistenčnih sistemov, v dolžino pa je zrasla za štiri centimetre (4,06 metra). Paleta klasičnih motorjev bo obsegala po moči tri različne bencinarje, osnovnega 1,2-litrskega s 75 konji (55 kW) ter enako velikega trivaljnega turbobencinskega s 100 KM (74 kW) ali 130 KM (96 kW). Zanimivo je, da bodo v ponudbi obdržali tudi dizla, 1,5-litrski motor bo premogel 102 KM (75 kW), ogromno pa torej stavijo na električno različico z baterijo kapacitete 50 kWh, motorjem z močjo 136 KM (100 kW) in dosegom do 330 kilometrov.
V obliki nove, druge generacije se v Frankfurtu predstavlja tudi priljubljeni Renaultov mali športni terenec captur, ki so ga od uvedbe na trg leta 2013 prodali že v 1,2 milijona primerkih. A je na tem mestu potrebna opomba – Renault na salonu namreč nima razstavnega prostora, je pa blizu sejemskih hal capturja predstavil v času drugih novinarskih konferenc in menda se bo avto smukal naokoli ves čas salona. Kakor koli, captur je v primerjavi s prejšnjim kar pošteno zrasel, za dober decimeter, in bo tako po novem meril v dolžino 4,23 metra, konkretno zmogljivejši pa bo tudi prtljažnik s 536 litri. Prevzel bo večino tehnoloških novosti novega clia, podoben mu bo tudi v notranjosti (na čelu z »lebdečo konzolo«), kar se motorjev tiče, bo na voljo s tremi bencinskimi (100, 130 in 155 KM oziroma 73, 96 in 114 kW) ter dvema dizelskima motorjema (95 in 115 KM oziroma 70 in 85 kW), velika novost pa bo priključni hibrid.
Poleg naštetih velja glede serijskih novosti omeniti še malega (4,18 metra) Fordovega športnega terenca pumo, novo generacijo Hyundaijevega malčka i10, Hondino električno mestno vozilo e, ki navdušuje z zasloni po vsej dolžini vetrobranskega stekla, električnega minija, novo generacijo Land Roverjevega defenderja, prvega električnega Porscheja z imenom taycan, mercedesa GLB…
