Nič več v množini, le še dva dneva sta do konca 74. dirke po Španiji. Primož Roglič je kljub padcu ter praskam in odrgninam v 19. etapi ohranil prednost pred vsemi zasledovalci ter je na dobri poti, da se v zgodovino vpiše kot prvi Slovenec z zmago na eni od treh najprestižnejših dirk na svetu. Etapo je dobil Francoz Remi Cavagna, med prvimi štirimi pa so bili trije kolesarji belgijskega moštva Deceuninck, kar veliko pove o tem, kakšen je bil dan – vetroven.
Etapa bi morala biti enostavna, zgolj za ogrevanje pred ključnim dnevom dirke, a začinil jo je stranski in čelni veter na odprtih prostranih poljanah. In ko se je z dežjem v karavano naselila nervoza, je prišlo do neizogibnega – množičnega padca. V katerem jo je skupil tudi mož v rdeči majici. »Nemogoče se je bilo izogniti, tik pred mano so padli, cesta je bila polna. Zadel sem v beton… Ne vem, kaj naj rečem, kolikor sem gledal okoli, jih je veliko odneslo slabše. Ja, lahko bi bilo bolje, toda lahko bi bilo tudi veliko slabše,« je dejal Primož Roglič. Njegovi moštveni kolegi so doživeli hud udarec, Jumbo-Visma je izgubil lokomotivo Tonyja Martina, veliko je poškodovanih, je razlagal njihov športni direktor Addy Engels. Skrajni čas, da se Vuelta zaključi. Primož Roglič je moral zamenjati kolo in je izgubil prvo skupino, v kateri so na polno napadli kolesarji Movistarja. Alejandro Valverde in Nairo Quintana sta že zmanjšala zaostanek do rdeče majice za minuto, toda Zasavec, ki je imel veliko pomoči tudi v Astani z Miguelom Angelom Lopezom, je ujel priključek. A poteza španske ekipe je v cilju še odmevala. »Dirka ni bila odprta, fantje so ležali po tleh… Jaz tega ne bi naredil,« je bil kritičen Addy Engels.
Tadej Pogačar je bil v ospredju, čeprav je bil tudi on ujet v razbitine. »Moral sem iti okrog, sta me pa dva naša fanta počakala, da smo ujeli prve. Movistar je napadel, ampak smo jih nekako ustavili in nevtralizirali dirko,« je povedal mladenič iz Komende in razložil, kaj se je dogajalo: »Na tistem mestu smo pričakovali veter, pa je bila mokra cesta, ravno se je začela sušiti, tako da je bila mastna. Videl sem veliko kolesarjev Jumba na tleh, tudi jaz sem izgubil enega. Ampak tako je v kolesarstvu. Danes si, jutri te ni.« A šteli bodo le tisti, ki so preživeli. In ti bodo odločili, kdo bo zmagovalec letošnje španske pentlje. Na stopničkah sta trenutno dva, ki sta jo že dobila, toda boljši od Valverdeja (2009) in Quintane (2016) je Primož Roglič.
Šest gorskih ciljev čaka karavano na trasi Arenas de San Pedro–Plataforma de Gredos (1750 m). Ne bo ekstremnih naklonov, so pa izjemne dolžine. Oba prve kategorije sta med daljšimi na dirki, Puerto de Pedro Bernardo ima 18,4 km (4,4 odstotka naklona), Puerto de Pena Negra 14,2 km (5,9 odstotka). Perfekten teren za moštva, ki jim je ostalo še kaj smodnika, je ocenil nekdanji as, Španec Fernando Escartin. »Jaz na srečo še imam nekaj majhnega na banki,« je Roglič dejal o prihrankih. »Na zadnji etapi sem imel nekaj smole, toda še vedno sem tu. Borba je še vedno v polnem zamahu.« Tudi njegov devet let mlajši rojak menda še ni rekel zadnje. »Pred nami je zadnji dan, no, zadnji odločilen dan. To bo nova zgodba. Mislim, da se zna kaj spremeniti. Borbeno bo do konca,« je obljubil Pogačar, ki tesno za seboj nima tekmeca, zato lahko brez pogledovanja nazaj napade. Ob ugodnem razpletu lahko spet ujame stopničke, obleče belo majico, morda tudi zeleno, ki jo je nosil danes. Moral bi jo Roglič, a rdeča šteje več, zato jo dobi drugouvrščeni. No, v Madridu bo skoraj zagotovo na plečih Zasavca s stalnim bivališčem v Hočah, saj ima ogromno prednost pred zasledovalci. »Je pa bilo lepo voziti v njej namesto Primoža,« je povedal Pogačar.
