Torej, sem upokojeni profesor kemije in poleg učiteljevanja sem precej časa posvetil znanosti in njeni popularizaciji. Moja znanost je povezana s kristali in anorgansko kemijo. Seveda, šole te mnogočesa naučijo. Vendar je v znanosti že tako, da včasih na enostavno vprašanje nimaš enostavnega odgovora. Na primer tole vprašanje ob letošnjem letu, ki ga je Unesco (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) posvetil periodnemu sistemu elementov. V periodnem sistemu je kovina živo srebro (Hg) uvrščena pod kadmijem (Cd) in cinkom (Zn), levo je zlato (Au) in na desni strani je talij (Tl). Vse omenjene kovine so pri sobni temperaturi v trdnem agregatnem stanju, le živo srebro je v tekočem agregatnem stanju. Le zakaj? Odkrito priznam, da enostavnega odgovora ne vem. In takih vprašanj je še nekaj. Če ostanemo še naprej pri kovinah. Vse kovine imajo kovinski sijaj, le zlato je rumeno in baker je rdečkast. Le zakaj? V času svoje mladosti sem moral pobrskati po knjigi ali dveh, da sem našel pravi odgovor. Dandanes je to zelo enostavno. Skoraj vsakdo ima dostop do spleta. Ali prek osebnega računalnika ali prek pametnega telefona. In odgovor lahko najdeš v nekaj minutah. Precej pomaga, če obvladaš angleški jezik. Tudi tu ti lahko za silo pomagajo prevajalniki.
V času svojega šolanja in znanstvenega dela doma in v tujini sem spoznal različne kolege znanstvenike in pogovarjali smo se o različnih tematikah. Tudi sam sem v sodelovanju s kolegi napisal kar nekaj znanstvenih prispevkov, v glavnem s področja kristalografije. Ker so to javno objavljeni članki, jih lahko uporabijo tudi drugi v svoji prispevkih z navedbo avtorjev, revije in datuma, kjer je bil prispevek objavljen. Pravijo, da so tako tvoj članek citirali. Če je prispevek zanimiv, je lahko mnogokrat citiran. Nedavno sem na konferenci srečal upokojenega kolega, ki zdaj delno opravlja delo programerja, katerega prispevki so bili do zdaj že 254.000-krat citirani. Ogromno citatov, mar ne?
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
