Iz otroštva mi borovnice niso ostale v najlepšem spominu. Moja stara mama je poleti organizirala za vse šoloobvezne otroke, ki so bili na počitnicah, delovno akcijo. Šli smo v črnuško gmajno. Vsak je imel svoj lonček. Mama nam je določila vedno previsoko normo nabiranja borovnic. Nabiranje ni bilo najprijetnejše opravilo in zdaj prisegam na ameriške borovnice, ki so večje, poleg tega nimam nadležnih bolečin v hrbtu, ki so se mi pojavila po nabiranju. Stara mama je tedaj naredila borovničev sirup in pozno v jesen in zimo smo v tistih svinčenih časih pili razredčen borovničevec. Zdaj po tolikih letih pa smo vsi ob veliko različnih sadnih sokovih obsedeni s prehranjevalnimi navadami. So različne diete in različne priprave jedi, vegetarijanstvo, veganstvo in posti, na televiziji se vsak dan kuha. V glavnem prepogosto, predobro in preveč jemo ter se premalo gibljemo. In to se odraža v ITM (indeks telesne mase).
Toda lotimo se osnovnega izziva. Zakaj je borovnica supersadež? Zakaj je tako zdrava oziroma zdravilna? Včasih je bil odgovor na to vprašanje enostaven. Moja stara mama je tako rekla in starejši ljudje že vedo, kaj govorijo. Sedaj je razlaga bolj zapletena – med superhrano spadajo borovnice, losos in brokoli. Ker sem kemik, naj bi to znal razložiti. Poskusimo. Borovnice glede na moje vedenje vsebujejo veliko antioksidantov, čaj iz posušenih borovnic (preverjeno pri treh otrocih) pa je odličen proti driski. Čaj iz suhih borovnic vsebuje čreslovine in antocianine. A posvetujte se tudi z zdravnikom.
Borovnice vsebujejo kemijske spojine, antocianine, ki imajo močno antioksidativno in protivnetno delovanje. Ravno vnetje in oksidativni stres sta poglavitna dejavnika nekaterih bolezni. Antioksidant je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul. Oksidacija je oddajanje elektronov drugim spojinam. Pri teh reakcijah lahko nastanejo prosti radikali, ki sprožijo verižne radikalske reakcije, posledice teh pa so lahko poškodovane celice. Antioksidanti lahko prekinejo te verižne reakcije, reagirajo s prostimi radikali in jih tako izločijo iz procesa. Antioksidanti (reducenti) so lahko prisotni v naslednjih živilih: oreščkih, borovnicah, temni čokoladi, jagodah, artičokah, malinah, rdečem zelju, fižolu, pesi in špinači. Toliko za zdaj.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
