Na začetku je bila beseda. In beseda je bila pri bogu. In beseda je bila bog. Če niste nikoli točno razumeli tega svetopisemskega dvojnega obrata, pa lahko materializacijo tega spremljate vsak dan. Beseda obrača svet na glavo. Ko recimo spremljamo besede gospodarstvo se ohlaja, prihaja kriza, čaka nas katastrofa, se vse skupaj spremeni v realno sliko. Zavlada panika, ustavi se trošenje in iz kosa vrvi se delajo strupenjače. Na koncu lahko pade tudi vlada. Čeprav nas zgodovina uči, da so ekonomske napovedi še najbližje vremenskim. Letni časi si sledijo z odkloni in presenečenji, ampak nobena ni točna. Lahko se vremenarji malo zmotijo za dan ali dva naprej, lahko pa popolnoma zgrešijo, ko gre za dolgoročne napovedi. In potem v zagovor vedno slišimo, da se je zgodilo tam nad morjem nekaj nepredvidljivega ali pa je zapihal veter s severa še bolj nepričakovano in je hladna fronta z vzhoda zamujala. Enako je v ekonomiji. Tam v prihodnosti se nekaj zgodi, kar današnje napovedi postavi na glavo.
Ampak beseda je imela učinke. Prav zato se mora vsak politik zavedati, da je njihova beseda že dejanje. Saj konec koncev le besedičijo. Delajo z besedami, ne z roka...
Megla postaja stalnica naših juter. Naših? No, če bi prešteli vse nas, ki živimo po kotlinah in nižinah, bi verjetno prejšnji stavek kar držal. Je pa...
