Tudi v letošnji sezoni ostaja tekmovalni sistem nespremenjen: 28 klubov je razdeljenih v dve skupini zgornjega doma (A in B) s po osmimi klubi in dve spodnjega (C in D) s po šestimi. Zmagovalca skupin A in B se bosta uvrstila neposredno v četrtfinale, klubi od drugega do šestega mesta v osmino finala, po dva najboljša iz C in D pa se bosta potegovala za zadnji dve prosti mesti v osmini finala. Po skupinskem delu, osmini finala in četrtfinalu bo sklepni turnir najboljše četverice 30. in 31. maja 2020, že enajstič zapored pa ga bo gostila Lanxess Arena v Kölnu (zmogljivost 19.250 gledalcev).

Odkar je bil Köln leta 2010 prvič prizorišče zadnjega dejanja sezone v ligi prvakov, nobenemu klubu ni uspelo ubraniti lovorike. V sezoni 2019/20 jo bo branil Vardar iz Skopja, ki je junija lani v velikem finalu premagal Veszprem s 27:24. Sredi minule sezone je bil klub iz Skopja na poti v propad, kajti njegov lastnik in glavni sponzor, bogati Rus Sergej Samsonenko, je napovedal, da se po koncu sezone umika. Toda po osvojitvi naslova prvaka Evrope, drugega v zadnjih treh letih (2017, 2019), si je premislil in ostal. Zaradi obetajočega črnega scenarija, do katerega potem ni prišlo, si je nekaj nosilcev igre in kasnejših evropskih prvakov že predčasno našlo nov klub: Dejan Milosavljev (Füchse Berlin), Igor Karačić (Kielce), Dmitrij Kiseljev (Čehovski medvedi), Rogerio Moraes Ferreira (Veszprem)…

V Vardarju tudi Sikošek Pelko

Odšel je tudi trener Roberto Garcia Parrondo, ki je postal selektor moške reprezentance Egipta, na trenersko klop pa je sedel David Jose Pisonero. Ta je za Raulom Gonzalezom in Parrondom postal tretji španski trener Vardarja zapored od sezone 2013/14, v Skopje pa je prišel iz španskega Valladolida. Vardar je okrepilo nekaj odličnih igralcev (Rusa Pavel Atman in Sergej Gorpišin, Latvijec Arturs Kugis, Brazilec Jose Guilherme De Toledo…), iz avstrijskega Brücka pa je nepričakovano prišel tudi mladi slovenski krožni napadalec Domen Sikošek Pelko in se pridružil rojaku Stašu Skubetu. Eden največjih adutov Vardarja bo tudi v novi sezoni legendarni krožni napadalec, 191 centimetrov visoki in 112 kilogramov težki Stojanče Stoilov: »Ker branimo naslov prvaka Evrope, nas čaka še težja sezona. Vedno je pač lažje napadati lovorike kot jih braniti. V minuli sezoni smo bili veliko presenečenje, zdaj nas spet uvrščajo med glavne favorite. Naš cilj je jasen – se četrto sezono zapored igrati na sklepnem turnirju v Kölnu. Ko si enkrat med najboljšo četverico, je vse mogoče.«

Osemindvajset klubov v letošnji ligi prvakov prihaja iz kar 19 držav. Toda prvič po 17 letih in že davni sezoni 2002/03, ko je bilo v ligi prvakov le 16 klubov, zdaj že »pokojne« Prule pa so se uvrstile celo v polfinale, nobena država med elito nima treh klubov. V tej sezoni ima devet držav po dva predstavnika (Danska, Španija, Francija, Nemčija, Madžarska, Makedonija, Poljska, Portugalska, Švedska), deset držav pa po enega (Slovenija, Belorusija, Hrvaška, Finska, Norveška, Romunija, Rusija, Švica, Slovaška, Ukrajina).

Bogat zaslužek prinašajo Finci in Makedonci

Potem ko so Celjani v sezoni 2003/04 osvojili naslov prvaka Evrope, se je začela popolna prevlada nemških in španskih klubov – v naslednjih enajstih sezonah (do 2014/15) so pobrali vseh enajst lovorik. Toda v zadnjih štirih letih so štirikrat ostali brez nje (prvaki so bili Kielce 2016, Vardar 2017, Montpellier 2018, Vardar 2019), povrhu vsega noben nemški ali španski klub v tem času ni igral niti v velikem finalu, Nemci kot gostitelji sklepnega turnirja četverice pa v zadnjih treh sezonah na njem sploh niso imeli svojega kluba.

Kot glavne tri kandidate za naslov evropskega prvaka največja stavnica na svetu vidi isto trojico kot lani, in to v enakem vrstnem redu. Številka ena je spet bogati Paris Saint-Germain (letni proračun več kot 17 milijonov evrov) s kvoto 2,75, za njim pa so Barcelona (3,00), Veszprem (7,00), Vardar in Kiel (po 11,00). Celjani si s kvoto 251,00 delijo 14. mesto s špansko Bidasoo Irun, beloruskim Meškovom iz Bresta in ukrajinskim Motorjem iz Zaporožja. Na zadnjih dveh mestih sta finski Cocks in makedonski Rabotnik s kvoto kar 1001,00. Če boste stavili samo en evro na katerega izmed njiju in bo ta – kar sicer spada na področje znanstvene fantastike – postal prvak Evrope, boste po zaslugi Fincev ali Makedoncev zaslužili kar 1000 evrov.

Po štiri Slovence imajo Zagreb, Veszprem in Pick Szeged

V minuli sezoni lige prvakov je poleg Slovencev v dresu Celja Pivovarne Laško za tuje klube igralo 28 njihovih rojakov, v tej pa jih bo 25. Največ Slovencev, po štiri, imajo Zagreb (Aleks Vlah, Aleksander Špende, Gašper Hrastnik, Darko Stojnić), Pick Szeged (Dean Bombač, Matej Gaber, Nik Henigman, Mario Šoštarič) in Veszprem (Blaž Blagotinšek, Dragan Gajić, Borut Mačkovšek, Gašper Marguč), po dva Meškov Brest (Jaka Mlaus, Simon Razgor), Vardar (Staš Skube, Domen Sikošek Pelko), Wisla Plock (Žiga Mlakar, Igor Žabić), Sporting Lizbona (Matevž Skok, Aljoša Čudić) in Tatran Prešov (Januš Lapajne, Nino Grzentič), po enega pa Barcelona (Jure Dolenec), Kiel (Miha Zarabec) in Kielce (Blaž Janc).