Četrtega aprila 1949, štiri leta po koncu druge svetovne vojne, je dvanajst držav ustanoviteljic podpisalo washingtonsko pogodbo, s čimer so uradno ustanovile Organizacijo severnoatlantske pogodbe. Ko so se po vojnem pustošenju države na novo izgrajevale, so druga drugi zaupale in oblikovale obrambno zavezništvo. Vojna jih je naučila, da so skupaj močnejše in da so njihovi državljani in ozemlja posledično varnejši, če so države druga drugi zagotavljajo varnost. Zaupanje se je gradilo v času, ko se je zavezništvo skupaj soočalo s hladno vojno ter varnostnimi in obrambnimi izzivi, ki so iz tega sledili.
Danes ima zavezništvo 29 članic, kmalu pa pričakujemo priključitev tridesete članice, Republike Severne Makedonije. Naše članice so suverene države, ki same krojijo svojo usodo. Zveza Nato pa je politično-vojaška obrambna organizacija. Združuje različne politične, varnostne in obrambne ukrepe za zagotavljanje zaščite osrednjih demokratičnih vrednot skoraj ene milijarde državljanov in ozemlja zavezništva. Članice smo druga drugi svečano zaprisegle, da je napad na katero koli zaveznico napad na vse nas. Ta vez nam zagotavlja našo varnost in dobrobit ter nam omogoča, da živimo svobodno. Pogoj, da to dosežemo, pa je razumevanje, sprejemanje in izpolnjevanje koncepta pravične delitve bremen in tveganj, vključno z namenjanjem finančnih sredstev za potrebe obrambe.
Slovenija in slovenski državljani so pred petnajstimi leti z referendumom potrdili svojo željo, da se pridružijo zavezništvu in se s tem zavežejo ohranjanju in krepitvi zmožnosti zavezništva, da se učinkovito odziva na varnostne izzive. Ko pogledamo Natove operacije, misije in aktivnosti, je sodelovanje Slovenije jasno prepoznavno.
Slovenske enote prispevajo k naši kolektivni varnosti na več načinov. Slovenija je že več kot dve desetletji prisotna na Kosovu kot del misije sil za Kosovo (Kosovo Force), ki podpira in gradi stabilnost v celotni zahodnobalkanski regiji. Njeni pripadniki so prisotni v Natovi nebojni misiji Resolute Support (Odločna podpora) v Afganistanu, kjer pripadniki usposabljajo afganistanske varnostne sile in institucije ter jim pomagajo in svetujejo, s čimer zagotavljajo potrebne pogoje za mir. Slovenske enote so prav tako prisotne v Latviji kot del večnacionalne bojne skupine v okviru misije Okrepljena prednja prisotnost, ki pošilja jasno sporočilo: naši zavezniki so združeni v boju proti vsem sodobnim varnostnim grožnjam in izzivom. Slovenija kot država, ki se je nekoč borila za svojo neodvisnost in varnost, zdaj to pomaga zagotavljati drugim. V celotnem Natu so slovenske enote prepoznane po svoji profesionalnosti, predanosti in trdem delu. Zavezništvo je hvaležno za njihovo aktivno sodelovanje in prispevke.
Vojaški odbor je najvišji vojaški organ Nata in najstarejše stalno telo Nata takoj za Severnoatlantskim svetom. Oba sta bila oblikovana le nekaj mesecev po ustanovitvi zavezništva. Vojaški odbor Nata igra pomembno vlogo pri zagotavljanju stalne obrambne pripravljenosti in zmožnosti zavezništva. Odgovoren je za preoblikovanje političnih odločitev in smernic v vojaški nasvet ter za oblikovanje priporočila ukrepov, ki se zdijo potrebni za obrambo držav članic Nata. Odbor ima izjemno veliko izkušenj tako zaradi dolgoletnih vojaških izkušenj kot obsežnega strokovnega znanja, zaradi česar lahko svetujemo Severnoatlantskemu svetu.
Nato se stalno prilagaja bolj kompleksnemu in nepredvidljivemu svetu. Ravno zaradi stalnega prilagajanja smo postali najuspešnejše zavezništvo v zgodovini. Odzivamo se na to nestabilno varnostno okolje – agresivna dejanja države z vzhoda in nedržavnih akterjev z juga, kibernetske in hibridne grožnje, nestabilnost na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki ter na stalne teroristične grožnje.
Vse to počnemo z največjo krepitvijo naše skupne obrambe po hladni vojni. Pripravljenost svojih sil povečujemo tako, da smo potrojili obseg odzivnih sil Nata, ustanovili združene namenske sile zelo visoke stopnje pripravljenosti in se zavezali, da bomo imeli do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 zračnih eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo pripravljeni za uporabo v 30 dneh ali manj. Krepimo svojo hibridno in kibernetsko obrambo ter ostajamo na čelu tehnoloških sprememb. Svoja informacijsko-tehnološka omrežja varujemo pred kibernetskimi napadi 24 ur na dan, v stalni 24-urni pripravljenosti pa je tudi skupina kibernetske obrambe za hitro odzivanje, ki lahko pomaga napadenim zaveznicam. Povečali smo svojo vlogo pri odvračanju, boju proti terorizmu in drugim varnostnim grožnjam v vseh njihovih oblikah in pojavitvah.
Prihodnji teden se bo vojaški odbor v sestavi načelnikov generalštabov sestal v Ljubljani. Glavne teme razprav konference bodo misije, operativne dejavnosti, ohranjanje pripravljenosti in odvračalna drža Zavezništva, pa tudi razvoj koncepta bojevanja v sodobnem varnostnem okolju, ki se bo sposobno soočiti s sodobnimi varnostnimi izzivi. Zadnjih 70 let Nato varuje naše države in državljane s tem, da razume sodobno varnostno okolje in se stalno prilagaja novim varnostnim izzivom. Spoštovati moramo delo in predanost svojih predhodnikov. V prihodnosti se bomo soočili s še večjo nepredvidljivostjo, negotovostjo in nestabilnostjo. Zato Nato potrebujemo vsi, ne le države članice, temveč ves svet.
General sir Stuart Peach je predsedujoči vojaškemu odboru Nata (CMC), generalmajorka Alenka Ermenc pa je načelnica generalštaba Slovenske vojske (NGŠSV).
