Marca lani se je na Prevaljah, ki so bile v preteklosti večkrat poplavljene zaradi hudourniških voda, začelo temeljito urejanje struge reke Meže. Gre za del širšega, 22 milijonov evrov vrednega projekta za zagotovitev večje poplavne varnosti tako ob reki Meži kot tudi Mislinji, ki je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor.
Vodotokom namenjajo večjo pozornost
»Zaključek prve od skupno šestih etap urejanja porečja reke Meže je zame ena pozitivna zgodba, ki jo urejamo celostno, in računamo, da bo projekt do leta 2022 končan. To pa bo pomenilo, da bo bolje poskrbljeno za stoletne vode in bo poplavna ogroženost prebivalcev na tem območju manjša,« je ob zaključku prvega ukrepa ureditve reke Meže na območju Prevalj iz projekta Zmanjšanja poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji, naložbe, ki jo financirata Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj in naša država, poudaril minister za okolje in prostor Simon Zajc. Dodal je še, da se v vodotoke nikoli ni toliko vlagalo kot zdaj.
»Žal pa smo pri denarju omejeni in bi potrebovali še enkrat več sredstev, kot jih imamo na voljo, da bi delali tako intenzivno in učinkovito, kot bi si želeli,« je še dejal Zajc.
Gradnja suhega zadrževalnika na Poljani
Da je omenjeni projekt za občino Prevalje izjemnega pomena, poudarja tudi župan Prevalj Matic Tasič. »Pa ne samo za našo občino, to pomeni boljšo poplavno varnost za celotno Mežiško dolino vse do Dravograda. Prav zdaj smo v zaključni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja za gradnjo suhega zadrževalnika na Poljani, ki se prav tako financira z evropskim denarjem in mora biti končan do leta 2022. In tudi to bo eden od ukrepov, s katerimi bomo bistveno izboljšali standard bivanja ljudi na tem območju,« še dodaja Tasič.
Velik problem hudourniki
Drugi sklop urejanja porečja Meže se že izvaja na območju občine Ravne na Koroškem, kjer poleg poglabljanja struge gradijo podporne zidove ter urejajo in prestavljajo energetske vode na območju železarne. »Prav to, da se porečje ureja celostno, je pri tem projektu najpomembnejše,« poudarja minister Zajc.
Žal pa se še niso lotili urejanja hudournikov, ki so na Koroškem zaradi razgibanega terena še poseben problem. A bo država tudi urejanju hudournikov, na kar vplivajo tudi sečnja in vlake v gozdovih, v prihodnosti morala posvetiti več pozornosti in ustrezno izobraziti tudi lastnike gozdov.
