Britanski premier Boris Johnson je kraljici, ki mora biti nad politiko in je med svojo dolgo vladavino zamenjala že štirinajst premierjev, naložil težko in kontroverzno politično odločitev zato, da bi nova vlada 14. oktobra, ne da bi čakala na brexitski datum, predstavila domnevno navdušujoč zakonodajni program nove vlade. To je uradna različica, ki jo je Johnson pospremil z zanj značilno entuziastično in zelo splošno napovedjo vsega tega, kar bo naredila njegova vlada. Neuradno pa je vsakomur jasno, da želi Johnson čim bolj omejiti čas, ko bi lahko parlament oziroma poslanci preprečili med njegovimi podporniki in privrženci favorizirani trdi brexit.
Hitra odločitev kraljice
Za mnoge Britance je presenetljivo, da je kraljica, ki je na počitnicah na zasebnem posestvu Balmoral na Škotskem, tako hitro in menda kar v telefonskem pogovoru Johnsonu prižgala zeleno luč za tako kontroverzno odločitev, potem ko naj bi tam sprejela vodjo konservativnih poslancev v parlamentu in glavni obraz trdega brexita v stranki Jacoba Reesa Mogga, o katerem so prepričani, da je v ozadju Johnsonovega prihoda na oblast. Parlament bodo zaprli 9. septembra, manj kot teden dni po koncu parlamentarnih počitnic. Poslanci se s počitnic vračajo 3. septembra. Vnovič ga bodo odprli 14. oktobra, ko naj bi kraljica prebrala zakonodajni program nove vlade, ki nima mandata Britancev, ampak samo okoli 90.000 članov konservativne stranke, ki so, ko so izvolili novega vodjo, hkrati izvolili tudi novega premierja. Samo tri dni kasneje, 17. oktobra, je ključni, zadnji vrh EU pred nočjo čarovnic, ko naj bi Britanija po trenutno veljavnem zakonu zapustila EU. Britanski parlament bo imel torej manj kot dva tedna časa, da prepreči (trdi) brexit.
Opozicija, ki se je samo dan prej sporazumela o strategiji za preprečitev trdega brexita, in vrsta poslancev vladajoče konservativne stranke so skočili pokonci. Johnsonov poseg po pozabljenem starem kontroverznem zakonu razglašajo za državni udar, diktatorstvo in žalitev ter spodkopavanje demokracije, ker bo poslance prikrajšal za razpravo in morebitno še eno glasovanje o brexitu. Johnson je to zanikal. »To ni res. Na obeh straneh bo pred ključnim vrhunskim sestankom EU, ki bo 17. oktobra, dovolj časa. Časa bo dovolj za razpravo britanskih poslancev in za razpravo v EU o brexitu in vseh drugih vprašanjih,« je danes trdil Johnson, ki zelo dobro ve, da bo časa v resnici zelo malo. Na obeh straneh. Tudi zdaj ima – kot vedno – zelo sproščen odnos do resnice. Tokrat zato, da bi mimo parlamenta 31. oktobra izsilil trdi brexit, ki bo največ škode prinesel Britaniji, vendar znatno tudi članicam EU. Na premierski stolček je sedel zato, ker je članom konservativne stranke obljubil, da bo naredil vse za to, da Britanija na noč čarovnic zapusti EU.
Še ena laž glavnega šarlatana
Med mnogimi ogorčenimi politiki je nekdanja konservativna poslanka in glasna nasprotnica brexita Anna Soubry, vodja »neodvisne skupine poslancev za spremembe«. Po njenem gre za »še en dokaz, če je bil sploh potreben, zakaj Borisu Johnsonu pravijo veliki šarlatan. Bojim se, da sta laganje in nepoštenost zanj nekaj vse preveč naravnega. Za to, kar hoče narediti, nima nobenega mandata. Ta človek nima mandata za to, da nas umakne iz EU brez sporazuma, in natančno to namerava narediti.« Predsednik poslanske zbornice John Bercow, ki je iz Johnsonove konservativne stranke, je eden najbolj ogorčenih, saj pravi, da gre za »premierjevo nasilje nad ustavo in demokratičnim procesom« in za »kršenje pravic parlamentarcev«. Predsednik poslanske zbornice, ki naj se ne bi vtikal v politiko, je ocenil, da je »zaslepljujoče očitno, da je cilj zaprtja parlamenta poslancem preprečiti razpravo o brexitu in odločati o prihodnosti države«. Zelo podobno trdi vodja laburistične opozicije Jeremy Corbyn, ki je od kraljice pisno zahteval sprejem.
Britanski zakon trenutno zahteva, da Britanija 31. oktobra v vsakem primeru zapusti EU. Premier Johnson vztrajno ponavlja, da se bo to zgodilo za vsako ceno. Po mnenju bolje obveščenih zelo pametno izkorišča časovni pritisk. Obrambno in napadalno. Če bo delovalo, bodo mnogi rekli, da gre za briljatno politično gledališče in vodenje. Če ne bo, pa bo zelo verjetno prineslo konec njegovega vodenja vlade.
