Francoski predsednik Emmanuel Macron je javna pričakovanja glede letošnjega sestanka sedmih najrazvitejših držav znižal že z napovedjo, da tokrat ne bo tradicionalne skupne izjave njihovih voditeljev. Ta je bila že lani prvič okrnjena z umikom podpisa ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Kanadi. Razlike v stališčih, s katerimi so v Biarritz prišli že odpisani italijanski premier Giuseppe Conte, še vedno karizmatična nemška kanclerka Angela Merkel, nepredvidljivi novi britanski premier Boris Johnson ter predsednika kanadske in japonske vlade Justin Trudeau in Šinzo Abe, pa so tokrat tolikšne, da bi lahko vrh zdrsnil na raven debatnega kluba. Omizje, ki so ga združili gospodarski interesi ob naftni krizi pred pol stoletja in ki je vsaj deloma upalo, da bo reševalo svobodno trgovino pred protekcionizmom, je Trump dodatno omajal s petkovimi novimi carinami na uvoz iz Kitajske, a tudi z današnjimi napovedmi čudovitega trgovinskega sporazuma z Veliko Britanijo po brexitu in skorajšnjega dvostranskega z Japonsko.
Macron je med pripravo vrha poudaril, da je treba izkoreniniti vse vrste neenakosti v svetu s tem, da je v Biarritz povabil več voditeljev afriških držav ter indijskega predsednika Narendro Modija, ki je predvideno razpravo o svetovnih kriznih žariščih nepričakovano zaostril z brisanjem avtonomije indijskega Kašmirja. Razvodeneli obvoz okoli vidnih čezatlantskih razprtij pa mu je v zadnjem trenutku uspelo nadgraditi z udarnima temama, požari v brazilski džungli in Iranom, kjer si je prisvojil vlogo posrednika med tamkajšnjim režimom in preostalo peterico podpisnic jedrskega sporazuma iz leta 2015, potem ko so ZDA od njega odstopile.
Presenetljiv prihod Zarifa
Z današnjim prihodom iranskega zunanjega ministra Džavada Zarifa, ki so ga ZDA na začetku tega meseca uvrstile na seznam oseb pod sankcijami, je Macron priskrbel Trumpu prvovrstno presenečenje. Bela hiša je priznala, da je Francija o možnosti Zarifovega prihoda ni obvestila, ameriški predsednik pa je na poizvedovanje novinarjev o tem odvrnil zgolj: »Nimam komentarja.«
Zarif je sicer v Pariz dopotoval v petek in se pogovarjal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Yvesom Le Drianom, zapleti glede (ne)uresničevanja jedrskega sporazuma pa so bili tema sobotne delovne večerje voditeljev G7. Po njej je Macron izjavil, da so se strinjali o skupnih aktivnostih, a ga je Trump kasneje demantiral z izjavo, da on o tem ni razpravljal, da pa sam ne more odvračati drugih od pogovorov z Iranom. Pri tem je omenil tudi japonskega premiera Abeja, ki se je nedavno mudil v Teheranu.
Zarif se je v Biarritzu znova sestal z Le Drianom. Da bi se tudi s kom iz ameriške delegacije, ni bilo pričakovati. O vsebini je bilo sprva znano le, da je prenesel stališča iranskega vodstva do Macronovih poskusov, da z Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo, Kitajsko in EU rešijo sporazum, ki ga Iran po obnovi ameriških sankcij tudi več ne uresničuje v celoti. Glavna iranska zahteva je, da se omogoči nemoten izvoz obljubljenih količin nafte, kar so ZDA ustavile z grožnjo sankcij proti državam, ki bi jo kupovale.
Neenotnost tudi glede vrnitve Rusije
Trump je po sobotni večerji razlagal, da je ta potekala v medsebojnem razumevanju udeležencev. Reutersovi viri pa so navajali, da jo je poleg različnih stališč do Irana, nadaljevanja pritiska na Severno Korejo zaradi njene jedrske oborožitve, carinske vojne s Kitajsko in Trumpovih protekcionističnih napovedi v trgovini z EU najbolj razvnela razprava o ruski vrnitvi v elitni klub. Ameriški predsednik je po navedbah evropskega predstavnika, ki ni želel biti imenovan, zavrnil oceno, da Vladimir Putin ne sodi v ta klub liberalnih demokracij, in to argumentiral z navajanjem, da je Rusija ključna v več mednarodnih vprašanjih, kakršna sta Sirija in Irak. Ob odločnem nasprotovanju Francije, Nemčije in Velike Britanije Putinovi vrnitvi brez odprave vzroka za njegovo izključitev (aneksija Krima in podpora separatistom na ukrajinskem vzhodu), je japonski premier zavzel nevtralno držo, zdaj le še posle vodeči italijanski pa pokazal določeno razumevanje za Trumpove argumente.
Sinočnja večerja na G7 je bila namenjena širšemu krogu povabljencev in naj bi se po napovedih odvila v naslavljanju okoljskih, razvojnih, gospodarskih, varnostnih in drugih mednarodnih vprašanj, kjer so v preteklih letih znotraj sedmerice hitro dosegali soglasje, zdaj pa to izpareva. Ameriška stran je nekatere teme, kot na primer klimatske spremembe, označila za obrobne, ki da nepotrebno delijo G7, a je Macron to ostro zavrnil.
Vrh, ki se bo končal jutri in ga varuje okoli 13.000 pripadnikov varnostnih sil, so lahko le od daleč naslovili protestniki. V mestu Bayonne in okoliških krajih se je tako zbralo okoli 15.000 nasprotnikov kapitalizma in okoljevarstvenikov, nekaj sto pa jih je skušalo prebiti blokado Biarritza, a so jih ustavili s solzivcem in vodnimi topovi.
