Škotski sodnik Raymond Doherty je danes zavrnil zahtevo za začasno sodno prepoved prekinitve dela britanskega parlamenta, ki jo je podalo 75 poslancev, ogorčenih zaradi ravnanja premierja Borisa Johnsona, ki je v svoje brexitske mahinacije vpletel še kraljico Elizabeto II. Svojo odločitev je utemeljil, češ da zanjo ni potrebe, ker naj bi o tožbi, v kateri poslanci zahtevajo razglasitev nezakonitosti in neustavnosti Johnsonove ustavitve dela parlamenta, sodišče odločalo še pred njeno uveljavitvijo; v interesu pravice in v javnem interesu je, da se postopek obravnave celotnega primera čim prej nadaljuje. V torek bo tako potekala obravnava na sodišču, na kateri bosta obe strani predstavili svoje argumente, v sredo pa bo sodišče sprejelo odločitev.
Vlada je pozdravila sodnikovo odločitev in poudarila, da ni potrebe po začasni sodni prepovedi, saj prekinitev dela parlamenta, ki jo je na njeno zahtevo odobrila kraljica, ne bo nastopila pred 9. septembrom. Z Downing Streeta 10 tudi sporočajo, da z njo parlamentu ne bodo onemogočili nadzora nad britanskim izstopom iz EU.
Tožniki vladi očitajo, da se poskuša otresti odvisnosti od parlamentarne večine in s prekinitvijo dela parlamenta uveljaviti svojo voljo. »To je neustavno in sodišče mora to ustaviti,« zatrjuje njihov odvetnik Aidan O'Neill. Podobne tožbe za preprečitev suspenza parlamenta so vložili tudi drugi na sodiščih v Belfastu in Londonu, med njimi podjetnica Gina Miller, ki se ji bo, kot je napovedal, pridružil nekdanji britanski premier John Major.
Raziskovalec s pravne fakultete na Oxfordu Stefan Theil je ob tem pojasnil, da je največ, kar lahko dosežejo tožniki, to, da sodišče ugotovi, da je bila Johnsonova zahteva nezakonita. Je pa malo verjetno, da zaradi tega suspenz parlamenta ne bi bil uveljavljen. Johnson je, kot smo že poročali, v sredo predlagal začasno prekinitev dela britanskega parlamenta, ki jo je kraljica Elizabeta II. odobrila. Prekinitev bo nastopila med 9. in 12. septembrom in se končala 14. oktobra, dva tedna pred predvidenim izstopom Združenega kraljestva iz Unije, s tem pa bi praktično onemogočila nasprotnikom brexita brez dogovora, da to preprečijo po zakonodajni poti.
Johnson svari poslance pred preprečitvijo brexita
Boris Johnson je medtem poslance posvaril pred vnovično preložitvijo brexita. »Če ustavimo izstop Združenega kraljestva 31. oktobra, če poslanci to preprečijo, bo to trajno spodkopalo zaupanje ljudi v politiko,« je dejal za televizijo Sky News in dodal, da bi s tem »povzročili trajno in katastrofalno škodo glavnim strankam v državi«, »tej generaciji politikov pa ne bo nikoli odpuščeno, da ni izpolnila obljube«.
Johnson je znova poudaril, da so se Britanci na referendumu odločili za izstop iz EU in da so poslanci že večkrat obljubili, da bodo njihovo voljo upoštevali. Opozicija ga poučuje, da nasprotuje brexitu brez dogovora in da bo z vsemi sredstvi poskušala preprečiti prekinitev dela parlamenta, za soboto pa v podkrepitev zahteve pozvala sodržavljane k protestom.
Britanski premier se je sicer danes zavzel, da bi pogajanja med EU in Veliko Britanijo pospešili. Napovedal je, da se bodo britanski pogajalci z evropskimi kolegi do vrha EU, ki bo 17. oktobra, srečevali dvakrat na teden. V evropski komisiji so medtem poudarili, da so z britansko stranjo pripravljeni sodelovati vse dni v tednu 24 ur na dan. Povedali so, da še vedno čakajo konkretne predloge britanskega premierja, potem ko se je ta pretekli teden zavzel za to, da bi t. i. irsko varovalo črtali iz izstopnega sporazuma.
