V prvi polovici leta so v celjski bolnišnici ugotovili dobrih pet tisočakov več prihodkov v primerjavi z odhodki. »Glede na to, kako so se doslej gibali prihodki in stroški, ter glede na celoletno izvajanje sanacijskih ukrepov ocenjujemo, da bo poslovanje ob koncu leta uravnoteženo,« pravi direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček Zakošek. V bolnišnici sicer že drugo leto poteka sanacija poslovanja, ki ga budno spremlja tudi ministrstvo za zdravje.
Vsega opravljenega zavarovalnica ne bo krila
Na področju specialističnoambulantne dejavnosti so v obdobju od januarja do junija letos skoraj stoodstotno izpolnili načrtovani program. Nekoliko pa se realizacija razlikuje na drugih področjih, kar je tudi posledica sprememb v procesih dela, saj so denimo del infektologije in otorinolaringologije (ORL) prenesli na urgenco, različna pa je tudi kadrovska zasedenost zdravnikov specialistov.
»Kadrovski primanjkljaj je tudi vzrok, da načrtovanega obsega dela nismo dosegli na ortopediji, internistični onkologiji in urologiji. V nekaterih drugih programih, na primer v enoti za bolezni urgentnega centra, ultrazvočni diagnostiki, fiziatrični ambulanti, okulistiki, ginekologiji in pediatriji, smo program močno presegli,« pravi Danijela Gorišek iz službe za odnose z javnostmi celjske bolnišnice in dodaja, da so v celoti realizirali tudi načrtovani program preiskav z magnetno resonanco, CT-preiskav je bilo kar 12, dializ pa za štiri odstotke več. V bolnišnici tudi ocenjujejo, da obstaja tveganje, da do konca leta zavarovalnica ne bo plačala vseh ambulantnih programov, kar se bo lahko odrazilo tudi na končnem poslovnem rezultatu.
Rastejo potrebe po diplomiranih medicinskih sestrah
Še bolj bolnišnico skrbijo čakalne dobe, ki so se kljub uresničevanju pogodbe z zdravstveno zavarovalnico podaljšale pri skoraj vseh storitvah in vseh stopnjah nujnosti. Najdlje pacienti čakajo na prvi pregled v ambulanti za plastično kirurgijo, revmatologijo, kardiologijo, v ambulanti za srčne spodbujevalnike, gastroenterologijo, urologijo in ortopedijo. Skrajšale pa so se čakalne dobe za nevrokirurški, žilnokirurški, angiološki, endokrinološki, nefrološki, nevrološki pregled, za okulistični pregled za očala, dermatološki pregled otroka in prvi pregled ščitnice. Podaljšale so se tudi čakalne dober pri operacijah na področju okulistike in dela ORL, skrajšale pa pri operacijah ustne votline in nevrokirurgiji.
Še vedno se v bolnišnici srečujejo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, tudi na račun nepredvidenih odhodov zdravnikov. Do 1. avgusta letos je namreč delovno razmerje odpovedalo sedem specialistov, trije pa ne delajo več polni delovni čas, ker so zaposleni tudi v drugih zavodih, pri koncesionarjih ali zasebnikih. A jim je uspelo zaposliti novih 12 zdravnikov specialistov, še z dvema so sklenili pogodbo za krajši delovni čas. »Kljub temu še vedno iščemo predvsem zdravnike specialiste radiologije in urologije,« našteva Goriškova. Še bolj pa jih skrbi pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester, tudi zaradi striktne delitve dela med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami, zato bodo tudi v prihodnje naraščale predvsem potrebe po diplomiranih. Še najbolj na oddelkih z akutno obravnavo.
