Med tednom so prihajale relativno spodbudne novice o trgovinski vojni, čeprav Trump še ni bil pripravljen sprejeti dokončnega sporazuma. Pozitivno je presenetila vest, da so Američani sankcije kitajskemu Huaweiju odložili za tri mesece. V petek so bile vse oči vlagateljev uprte v izjave centralnih bankirjev na letnem simpoziju v Jackson Holu.
Tam je predsednik FED Jerome Powell poudaril, da je ameriško gospodarstvo stabilno, vendar se hkrati sooča z znatnimi tveganji, s čimer si je pustil prostor za dodatne spodbude gospodarstvu. A stopnjevanje trgovinske napetosti je tokrat povsem zasenčilo srečanje v ameriški zvezni državi Wyoming. Najprej so kitajske oblasti kot odgovor na zadnje ameriške carine napovedale nove carine za ameriški izvoz na Kitajsko. Sledil je takojšen odgovor Trumpa, ki je napovedal novo zvišanje carin na ameriški uvoz kitajskih izdelkov.
Olje na ogenj je Trump prilil še z napadom na ameriško centralno banko, čeprav se politiki razvitih držav načeloma izogibajo komentiranju monetarne politike. Ameriški predsednik tako v luči šibkosti svetovnega gospodarstva pričakuje znižanje ključne obrestne mere za kar 100 bazičnih točk. V enem od tvitov se je celo retorično vprašal, kdo je večji sovražnik: guverner FED ali kitajski predsednik Xi.
V Evropi smo minuli teden spremljali najnovejše podatke PMI-indeksov, ki kažejo razpoloženje nabavnih menedžerjev v proizvodnem in storitvenem sektorju. Tudi po zadnjih podatkih storitveni sektor območja evra še vedno drži evrsko gospodarstvo nad gladino, saj se proizvodni sektor, sodeč po anketnih indeksih za avgust, še vedno krči. Posledično iz Frankfurta prihaja vse več novic, da bo Evropska centralna banka (ECB) septembra še znižala že tako negativno obrestno mero in verjetno ponovno začela odkupovati obveznice držav in podjetij z območja evra.
Ob upočasnitvi svetovnega gospodarstva je slišati vse več pozivov o nujnosti fiskalnih spodbud tudi iz vrst evropskih politikov. Celo iz pregovorno varčne Nemčije, ki je v minulih dvajsetih letih vztrajala pri zglednem vladnem proračunu, so iz vladnih krogov prišle informacije, da so pripravljeni poseči po spodbudah, če bo treba. Očitno je Nemce streznila šibkost njihovega gospodarstva, ki se je v preteklem četrtletju celo skrčilo. V prvi fazi tako že napovedujejo spodbude v višini 50 milijard evrov. Nemčija ima ob zgledni finančni sliki na voljo še precej več streliva. Kot zanimivost: prejšnji teden je izdala 30-letne državne obveznice z donosnostjo malenkost pod 0 odstotki. Izdaja je bila relativno neuspešna, saj jim ni uspelo prodati nameravane količine obveznic, vseeno pa pripravljenost vlagateljev, da posodijo denar največjemu evropskemu gospodarstvu za 30 let po negativni obrestni meri, kaže na zaskrbljenost vlagateljev glede (ne)moči ECB v boju proti prenizki inflaciji.
