Zgodovinska fronta: Razburjenje Slovencev streslo Jugoslavijo

Avtoceste poleg tega, da omogočajo veliko boljšo in na račun fizično ločenih smernih pasov ter izvennivojskih križanj varnejšo pretočnost cestnega prometa, predstavljajo pomembno žilo za razvoj gospodarstva v krajih ob njih. Da brez izgradnje avtocest ni pričakovati hitrejšega gospodarskega razvoja, so se zavedali tudi v Titovi Jugoslaviji, zaradi česar se je takratna vlada pod vodstvom Mitje Ribičiča leta 1969 odločila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj najeti kredit za gradnjo več avtocestnih odsekov. Toda konec julija istega leta je v Sloveniji završalo. Ne da bi se zvezna vlada pred tem posvetovala s slovensko, je objavila seznam avtocestnih odsekov, ki jih je prijavila mednarodni banki, med katerimi pa ni bilo sprva predvidenih dveh odsekov avtoceste Šentilj– Gorica. Civilna in uradna Slovenija sta bili na nogah. Vlada pod vodstvom liberalnejšega komunista Staneta Kavčiča je od zvezne vlade zahtevala popravek, ljudje so bili pripravljeni stopiti na ulice, o upravičenosti slovenskih zahtev se je razpisal tudi takratni tisk. V centralistično vodeni Jugoslaviji je bila to prva takšna afera oziroma primer, da se je neka republiška vlada uprla odločitvi zvezne. Prijelo se je je ime cestna afera. Za takratne razmere precej odločen nastop Slovencev je privedel do tega, da je bil denar od naslednjega posojila mednarodne banke namenjen tudi slovenskemu avtocestnemu projektu, in tako je Slovenija celo kot prva v Jugoslaviji tik pred iztekom leta 1972 dobila 32 kilometrov dolg avtocestni odsek Vrhnika–Postojna. To je bilo tistega leta, ko se je moral iz politike in javnega delovanja nasploh posloviti tedaj najbolj priljubljen slovenski politik Stane Kavčič. Odnesla ga je ravno cestna afera.

Razburjenje v Sloveniji

V tisku in radioteleviziji v Sloveniji te dni močno odmeva razburjenje slovenske javnosti, ker je zvezni izvršni svet (zvezna vlada) v Beogradu črtal iz seznama cest, ki naj bi jih začeli letos graditi s pomočjo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, cesto Št. lij - Gorica, oziroma njena prva odseka Hoče - Levec in Postojna - Razdrto. Na svoji zadnji seji, tik preden so se člani izvršnega sveta razšli na počitnice, je namreč sprejel sklep, da bo predložil Mednarodni banki načrte za naslednje ceste, da jih pomaga financirati z dolarskim posojilom: Beograd - Novi Sad, Sarajevo - Zenica, Peč - Priština - Niš in Bar - Ulcinj. Med njimi torej ni nobene ceste na ozemlju Slovenije in Hrvatske, čeprav so zlasti slovenske ceste glede na velikanski promet na njih v katastrofalnem stanju. Mnogokrat je bilo že poudarjeno v tisku, da je stanje cest v Sloveniji nevzdržno. Po slovenskih cestah vlada neverjetna prometna gneča, saj gre skozi Slovenijo nad 95 odst. vsega avtomobilskega prometa med Jugoslavijo in tujino, praktično ves jugoslovanski avtomobilski promet z Zahodom (…).

Tega slovenska javnost ne more razumeti. Zlasti ne, kako se je moglo to zgoditi brez posvetovanja s slovensko vlado. (…)

Kljub vsemu ogorčenju pa je treba reči, da reagira slovenska javnost na težko razumljivi sklep zveznega izvršnega sveta trezno in dostojanstveno, kar velja zlasti za odgovorne politične kroge v Sloveniji in izvršni svet LR Slovenije. Prepričani so namreč, da je nemogoče, da upravičena slovenska zahteva po nujno potrebni cesti ne bi prodrla, žal pa ne kažejo take treznosti in hladnokrvnosti nekateri na jugu, kot npr. mestni komite ZKM v Skopju, ki je »obsodil« slovensko zahtevo kot »pritisk«.

Novi list, 7. avgusta 1969

Za resnično enakopravnost Slovenije

Delovni ljudje Dolenjske in Posavja so v zadnjih desetih dneh prav tako izrekli svoja odločna stališča in razumljiv odpor proti neobičajnemu ravnanju ZIS glede vključitve slovenske hitre ceste Ljubljana – Šentilj v financiranje Mednarodne banke za obnovo in razvoj, kot so to naredili skoraj vsi prebivalci Slovenije. Razpoloženje slovenske javnosti, ki so ga pravilno ocenili in podprli tudi vsi oblastveni kot politični forumi v Ljubljani, odraža naše globoko prepričanje, da ZIS ni postopal demokratično, niti ne na podlagi ekonomskih meril. Nezadovoljstvo slovenske javnosti je zato več kot upravičeno, rodi pa lahko tudi različne nezaželene posledice. (…)

Zdaj in v bodoče želimo in zahtevamo večje razumevanje nekaterih odgovornih organov v zvezi! O pomembnih družbenih vprašanjih je potrebno sporazumevanje s prizadetimi družbenimi dejavniki, zlasti pa naj se ZIS dosledno ob vsakem pomembnejšem ukrepu, ki ima odločilne posledice za razvoj in usodo posameznih republik, pred odločanjem demokratično posvetuje z republiškimi vodstvi. Tako reševanje naj bo v duhu naše ustave, družbenih dogovorov in drugih dejavnikov, zlasti pa naj dosledno temelji na ekonomskih merilih, s čimer bo tudi ustrezalo duhu gospodarske reforme. (…)

Dolenjski list, 7. avgusta 1969

Slovenski molk

Slovenci v domovini so po ogorčenju, kateremu so dali duška proti koncu julija, potem ko so zvedeli, da jih je Beograd še enkrat prezrl pri dodelitvi posojila za hitro cesto Šentilj-Nova Gorica, spet umolknili. Bolj prav povedano: slovenska javnost je še vedno ogorčena, le slovenski časopisi o tem ne pišejo več. Požreti so morali s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Stanetom Kavčičem Titov krivični očitek, da so izvajali nad slovensko javnostjo »nedemokratični« pritisk. Očividno je, da je v Jugoslaviji še vedno nedemokratično vse, kar ni pogodu Titu in njegovemu krogu. Ni važno, če ves narod drugače misli. Za Tita je demokracija v tem, da ljudstvo sprejme to, kar on odloči. (…)

Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič ni ne zaletal ne okostenel dogmatik, zato ni bilo mogoče od njega zahtevati, da bi se Beogradu odkrito uprl, čeprav je prepričan, da ima prav. Upreti se Beogradu bi v sedanjih razmerah pomenilo iti z glavo skozi zid. Trenutno je pomembno to, da se ni do sedaj javno pokesal in samokritično obsodil »grehov« proti zvezni vladi, ki ji načeluje drug Slovenec, jugoslovansko nastrojeni Mitja Ribičič. V starih časih bi bilo to neizogibno.

Katoliški glas (Gorica), 20. novembra 1969

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib

Zgodovinska fronta Slovenci Jugoslavija cestni križ Stane Kavčič ZIS kredit odstavitev

Preberite sorodne prispevke