Razburjenje v Sloveniji

V tisku in radioteleviziji v Sloveniji te dni močno odmeva razburjenje slovenske javnosti, ker je zvezni izvršni svet (zvezna vlada) v Beogradu črtal iz seznama cest, ki naj bi jih začeli letos graditi s pomočjo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, cesto Št. lij - Gorica, oziroma njena prva odseka Hoče - Levec in Postojna - Razdrto. Na svoji zadnji seji, tik preden so se člani izvršnega sveta razšli na počitnice, je namreč sprejel sklep, da bo predložil Mednarodni banki načrte za naslednje ceste, da jih pomaga financirati z dolarskim posojilom: Beograd - Novi Sad, Sarajevo - Zenica, Peč - Priština - Niš in Bar - Ulcinj. Med njimi torej ni nobene ceste na ozemlju Slovenije in Hrvatske, čeprav so zlasti slovenske ceste glede na velikanski promet na njih v katastrofalnem stanju. Mnogokrat je bilo že poudarjeno v tisku, da je stanje cest v Sloveniji nevzdržno. Po slovenskih cestah vlada neverjetna prometna gneča, saj gre skozi Slovenijo nad 95 odst. vsega avtomobilskega prometa med Jugoslavijo in tujino, praktično ves jugoslovanski avtomobilski promet z Zahodom (…).

Tega slovenska javnost ne more razumeti. Zlasti ne, kako se je moglo to zgoditi brez posvetovanja s slovensko vlado. (…)

Kljub vsemu ogorčenju pa je treba reči, da reagira slovenska javnost na težko razumljivi sklep zveznega izvršnega sveta trezno in dostojanstveno, kar velja zlasti za odgovorne politične kroge v Sloveniji in izvršni svet LR Slovenije. Prepričani so namreč, da je nemogoče, da upravičena slovenska zahteva po nujno potrebni cesti ne bi prodrla, žal pa ne kažejo take treznosti in hladnokrvnosti nekateri na jugu, kot npr. mestni komite ZKM v Skopju, ki je »obsodil« slovensko zahtevo kot »pritisk«.

Novi list, 7. avgusta 1969

Za resnično enakopravnost Slovenije

Delovni ljudje Dolenjske in Posavja so v zadnjih desetih dneh prav tako izrekli svoja odločna stališča in razumljiv odpor proti neobičajnemu ravnanju ZIS glede vključitve slovenske hitre ceste Ljubljana – Šentilj v financiranje Mednarodne banke za obnovo in razvoj, kot so to naredili skoraj vsi prebivalci Slovenije. Razpoloženje slovenske javnosti, ki so ga pravilno ocenili in podprli tudi vsi oblastveni kot politični forumi v Ljubljani, odraža naše globoko prepričanje, da ZIS ni postopal demokratično, niti ne na podlagi ekonomskih meril. Nezadovoljstvo slovenske javnosti je zato več kot upravičeno, rodi pa lahko tudi različne nezaželene posledice. (…)

Zdaj in v bodoče želimo in zahtevamo večje razumevanje nekaterih odgovornih organov v zvezi! O pomembnih družbenih vprašanjih je potrebno sporazumevanje s prizadetimi družbenimi dejavniki, zlasti pa naj se ZIS dosledno ob vsakem pomembnejšem ukrepu, ki ima odločilne posledice za razvoj in usodo posameznih republik, pred odločanjem demokratično posvetuje z republiškimi vodstvi. Tako reševanje naj bo v duhu naše ustave, družbenih dogovorov in drugih dejavnikov, zlasti pa naj dosledno temelji na ekonomskih merilih, s čimer bo tudi ustrezalo duhu gospodarske reforme. (…)

Dolenjski list, 7. avgusta 1969

Slovenski molk

Slovenci v domovini so po ogorčenju, kateremu so dali duška proti koncu julija, potem ko so zvedeli, da jih je Beograd še enkrat prezrl pri dodelitvi posojila za hitro cesto Šentilj-Nova Gorica, spet umolknili. Bolj prav povedano: slovenska javnost je še vedno ogorčena, le slovenski časopisi o tem ne pišejo več. Požreti so morali s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Stanetom Kavčičem Titov krivični očitek, da so izvajali nad slovensko javnostjo »nedemokratični« pritisk. Očividno je, da je v Jugoslaviji še vedno nedemokratično vse, kar ni pogodu Titu in njegovemu krogu. Ni važno, če ves narod drugače misli. Za Tita je demokracija v tem, da ljudstvo sprejme to, kar on odloči. (…)

Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič ni ne zaletal ne okostenel dogmatik, zato ni bilo mogoče od njega zahtevati, da bi se Beogradu odkrito uprl, čeprav je prepričan, da ima prav. Upreti se Beogradu bi v sedanjih razmerah pomenilo iti z glavo skozi zid. Trenutno je pomembno to, da se ni do sedaj javno pokesal in samokritično obsodil »grehov« proti zvezni vladi, ki ji načeluje drug Slovenec, jugoslovansko nastrojeni Mitja Ribičič. V starih časih bi bilo to neizogibno.

Katoliški glas (Gorica), 20. novembra 1969

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib