In v vodjo boljševikov Vladimirja Iljiča Lenina. Kot je značilno za vsako revolucijo, je imela tudi ruska tako pristaše kot nasprotnike. Zadnji so se s svojo »belo« vojsko še razmeroma dolgo časa upirali »rdeči«, vrstili so se tudi atentati na samega Lenina. Zarotniki so bili najbližje svoji nameri 30. avgusta 1930, ko je ena od sester Kaplan na Lenina iz bližine iz pištole izstrelila tri naboje. Ker je bil tedaj prenos novic po svetu dosti počasnejši in manj zanesljiv kot danes, ko imamo na voljo svetovni splet, so bile tudi novice o Leninu, objavljane v svetovnem časopisju, med sabo zelo različne. Ponekod so se razpisali o tem, da prvi mož ruske revolucije napada ni preživel, drugi pa so bili previdnejši. Podobno je bilo pozneje, ko so mediji spremljali Leninovo hudo bolezen. Medtem ko so ga nekateri živega pokopali, so ga drugi že mrtvega oživili. Skratka, v tisku je vladala precejšnja zmeda.

Napad na Lenina.

V Moskvi se je dne 30. avgusta zvečer izvršil napad na Lenina, ko je zapuščal delavski shod. Dve ženski sta ga ustavili in ga klicali na odgovor glede zadnjega ukrepa radi dovoza živil v Moskvo. Med pogovorom so padli trije streli, od katerih je bil Lenin ranjen na roki in na hrbtu. Strele je oddalo dekle iz inteligentnih krogov. Storilko so prijeli. Lenin je težko ranjen. Ena krogla je šla pod levo ramo v prsno votlino in je ranila gornji del pljuč, potem je obtičala v vratu. Druga krogla ga je zadela v levo ramo, je zdrobila kost in je obtičala pod kožo levega ramena. Obe rani sta povzročili notranje krvavenje. Lenin je pri zavesti. Poklicali so zdravnike. Zarotnice zoper Lenina so pristašice revolucionarjev. Napadalka, ki je streljala na Lenina, se zove Dorge Kaplan in je rodom iz Kijeva. L. 1907 je bila radi napada z žepnim nožem na orožniškega poveljnika Novickega obsojena na 13 let prisilne delavnice. – Med ruskim ljudstvom je sploh nastalo veliko sovražno gibanje zoper one, ki so prijatelji Nemčije. Boljševiki so s silo prišli do vlade in se s sili vzdržujejo na vladi. S silo se jim sedaj ustavljajo njihovi nasprotniki, ki jih vodijo socialni revolucionarji. Lenin si je bil v svesti, da se proti njemu pripravljajo nasilni napadi; zato se je obdajal z močno telesno stražo. Pa ga ni mogla varovati pred napadi.

Straža, 2. septembra 1918

Nikolaj Lenin umorjen?

London, Anglija, 1. sept. – Nikolaj Lenin, vodja boljševikov, ki je bil minuli petek napaden v Moskvi, je umrl vsled prizadetih ran. Tako se poroča semkaj preko Kodanja.

Napadalec Lenina je bila neka ženka, ki je pripadala k socialistični revolucionarni stranki, ta stranka je spravila s pota tudi nemškega feldmaršala von Eichhorn-a in grofa Mirbach-a.

Ko se je označeni dan Lenin vračal od neke seje, sta ga ustavile dve ženske na cesti, katere so se pričele z Leninom pričkati radi neke živilske postavne odredbe. Med tem je ena izmed deklet pomerila na nasprotnika ter oddala nanj 3 strele; dva izmed teh sta bila smrtonosna.

Glasilo K.S.K jednote, 4. septembra 1918

Zarota v Rusiji.

Moskva, 3. septembra. (Koresp. urad.) Ruskemu pooblaščenemu zastopniku v Berlinu Joffu in v inozemstvo je bila poslana ta – le cirkularna brzojavka:

Danes je bila odkrita zarota, ki so jo vodili francoski diplomati in na katere čelu je stal vodja angleške misije Lockart, francoski generalni konzul Grenard, general Lavergne in drugi. Ti so si hoteli z organiziranjem plačanih oddelkov sovjetskih čet prilastiti oblast sovjeta ljudskih komisarjev ter so hoteli proglasiti v Moskvi vojaško diktaturo. (…)

V zvezi z atentatom na Ljenina je bilo aretiranih mnogo častnikov in članov socijalnih revolucionarjev desnice. Med aretiranimi se nahaja član predsedstva bivše mestne dume, Berkenheim.

Slovenski narod, 4. septembra 1918

Ljeninova bolezen.

– Berlin, 1. ML (Izv.) Vseučiliški profesor dr. Klemperer, ki je zopet pozvan k bolnemu Ljeninu v Moskvo, odločno zanika vse vesti o paralitičnem stanju Ljeninovem. Dr. Klemperer izjavlja, da Ljenin boleha na duševni preutrujenosti in je pozneje prišlo še do zastrupljenja želodca. Njegovo stanje ni popolnoma brezupno. Ljeninu je potreben več mesečni absolutni mir in je nato upati, da okreva.

Slovenski narod, 2. julija 1922

Ljenin straši.

Kakor poročajo moskovska »Izvestja«, so se med delavstvom in kmeti razširile govorice, da Ljenin ni umrl. Te govorice so povzročile že manjše nemire. List pravi, da so te govorice izmislili »gotovi krogi«, ki bi radi napravili zmešnjave. Vlada je sklenila, da se vršijo na Ljeninov rojstni dan 23. t. m. po vseh šolah in delavnicah predavanja o Ljeninovem življenju. Ob tej priliki bodo predavatelji govorili obširno o Ljeninovi bolezni in smrti, da na ta način prepričajo ljudstvo o njegovi resnični smrti.

Narodni dnevnik, 3. aprila 1924

Št. Jernej.

Ob Leninovi smrti smo razobesili pri nas na trgu rdečo zastavo s črnim florom in z napisom: Lenin. Zastava je visela do dveh popoldan. Nato pa je prišel orožniški častnik od okrajnega glavarstva ter zahteval od župana, da jo odstrani. Kljub protestu tukajšnjega sodruga so jo sneli ter jo s kopo zapisnikov spravili na orožniško postajo. Potem je poslalo orožniško vodstvo ovadbo na okrajno glavarstvo, a do danes ne dajo zastave nazaj, akoravno smo opetovano intervenirali. Upamo, da jo skoro dobimo nazaj in tedaj jo pošljemo v Ljubljano, da bo še pozneje – v svobodi – priča vdanosti šentjernejskih delavcev in kmetov revolucionarni proletarski stvari. – Naša ideja se širi. – Živela NDSJ! Živel delavsko-kmetski blok!

Glas svobode, 3. aprila 1924

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib