Bolnikom se ob postavitvi diagnoze multipla skleroza največkrat podre svet, še zlasti ker bolezen, ki prizadene osrednje živčevje, najraje izbira med mladimi, ki so takrat v najbolj aktivnem obdobju svojega življenja. Ker za nameček kar trikrat pogosteje kot med moškimi izbira prav med mladimi ženskami v najbolj rodnem obdobju, se te ob postavitvi diagnoze pogosto sprašujejo, ali bodo kljub multipli sklerozi, ki ji zaradi številnih in raznoterih težav pravijo kar bolezen tisočerih obrazov, sploh lahko zanosile in si ustvarile družino.
Načrtovana nosečnost
Asist. Lina Savšek, dr. med., spec. nevrologije, iz Splošne bolnišnice Celje, kjer na nevrološkem oddelku deluje eden od vsega treh slovenskih centrov za celostno obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo, pomirja: »Multipla skleroza ne vpliva na rodnost. Multipla skleroza prav tako ne poveča tveganja spontanega splava, mrtvorodnosti, carskega reza, prezgodnjega poroda ali prirojenih nepravilnosti.«
Seveda mora biti, poudarja Savškova, nosečnost pri obolelih z multiplo sklerozo vselej načrtovana, dogovorjena in v konsenzu z zdravnikom. »V tem primeru pri bolnicah z multiplo sklerozo ne moremo govoriti o patološki nosečnosti. Optimalen čas zanositve za bolnico z multiplo sklerozo je individualen, odvisen od aktivnosti bolezenskega procesa, vrste njene ali partnerjeve imunomodulatorne terapije in odziva na zdravljenje z njo ter želje bolnice in partnerja,« pojasnjuje Savškova.
Nadaljevanje zdravljenja takoj po porodu
Zaradi učinka hormonov predvsem tretji trimester nosečnosti bolnico ščiti pred ponovnim zagonom bolezni, tveganje za zagon pa je povišano že takoj po porodu. Zato bolnicam pogosto svetujejo nadaljevanje zdravljenja čim prej po porodu. »Nosečnost mora biti načrtovana tudi zato, ker se lahko nekatera zdravila za zdravljenje multiple skleroze uporabljajo v vsej nosečnosti, uporaba drugih pa lahko povzroči neželene posledice pri plodu, zato je ob zdravljenju z njimi, zlasti pri bolnicah, ki imajo močnejši potek bolezni, potrebna ustrezna kontracepcija, ob zdravljenju z nekaterimi učinkovinami tudi pri moških,« je še pojasnila Savškova.
Vseeno imajo, ugotavljajo strokovnjaki in potrjujejo tudi populacijske študije, ženske z multiplo sklerozo nekoliko manj otrok kot splošna populacija. Vzroke zagotovo kaže iskati tudi v tem, da multipla skleroza ne prizadene le telesa, ampak tudi duha. »Najprej se z diagnozo nikakor nisem mogla soočiti, pripoveduje uspešna odvetnica in predavateljica doc. dr. Sara Ahlin Doljak, ki je kljub bolezni in številnim omejitvam tudi žena in mati dveh že odraslih otrok, čeprav so se prvi znaki bolezni začeli pri njej kazati že v gimnazijskih letih.
A tem znakom, ki so se kazali zlasti pri odvajanju vode in s šibkostjo mišic, Sara Ahlin Doljak ni želela prisluhniti. Pravi, da jih je vztrajno pripisovala aktivnemu treningu smučanja, študiju, pozneje pa izgorelosti na delovnem mestu in hkratni skrbi za družino z dvema majhnima otrokoma, četudi so se epizode mišične nemoči zelo stopnjevale, ji je desna noga zaostajala, ni več mogla pisati, si zapomniti imen ljudi in ji je iz rok padal svinčnik. Sprenevedanja je bilo zato dokončno konec šele po tretji nosečnosti, ko so jo po spontanem splavu na božični večer zaradi abrazije pod narkozo obdržali v kliničnem centru. »Po tej narkozi nisem bila več ista,« pravi Sara Ahlin Doljak, ki je že leta na invalidskem vozičku in svoje besede v svet pošilja s komunikatorjem. »A se z boleznijo nič več ne pogajam. Sprejemam jo in se veselim najmanjšega izboljšanja,« pravi bolnica, ki ji multipla skleroza kljub napredku znanosti in razvoju učinkovitih zdravil ni prizanašala. A je kljub temu ostala skrbna žena in mati ter je na poklicnem področju dosegla zavidljivo kariero.
