Tudi britanska monarhinja, ki se je ves čas svoje dolge vladavine trudila biti politično nevtralna, ker se britanski monarh pač ne sme vtikati v politiko, je očitno presita politikov. Predvsem zaradi neskončnega brexitskega kaosa, ki mu ni videti konca, pa čeprav eden od ministrov novega premierja Borisa Johnsona trdi, da je 31. oktober kot datum izstopa iz EU »vgraviran v kamen«. Z drugimi besedami: dokončen in nespremenljiv. Triindevetdesetletna kraljica Elizabeta II. naj bi, kot trdi tednik Sunday Times, izrazila »zaskrbljenost nad današnjimi politiki in njihovo nesposobnostjo upravljanja države«.
Kraljica se zgraža nad političnim stanjem
To naj bi časniku zaupali njeni pribočniki, ki naj bi bili presenečeni nad njenim tonom. Kraljica naj bi bila »razočarana nad današnjim političnim razredom« in se »resnično zgražala nad stanjem britanske politike«. To mnenje, ki naj bi ga vpričo pribočnikov prvič izrazila leta 2016 (kmalu po odstopu Davida Camerona, ki se je za odstop odločil, ker je njegova vlada na referendumu zagovarjala članstvo v EU), naj bi zaradi neskončne zmede okrog brexita postalo še bolj izrazito. Sploh ker utegne brexitski kaos potegniti monarhinjo v politično areno še pred 31. oktobrom. Kot menijo nekateri, utegne biti prisiljena celo odsloviti Borisa Johnsona, ki mu vodja laburistične opozicije Jeremy Corbyn pripisuje neprimerljivo, neustavno in nedemokratično zlorabo oblasti, ker za 31. oktober načrtuje izpeljavo brexita za vsako ceno in ob poskusu ignoriranja parlamenta. Johnson medtem trdi, da bo brexit »obnovil naše zaupanje v demokracijo«. »Njeno visočanstvo je izrazilo nejevoljo in razočaranje nad kakovostjo našega političnega vodstva, ki sta se v zadnjem času samo še okrepila,« je za Sunday Times povedal eden od neimenovanih kraljičinih pribočnikov.
Nenormalni (brexitski) časi
Oboji, brexitirji in nasprotniki trdega brexita ali sploh kakršnega koli brexita, namreč grozijo, da bodo, kar se še ni zgodilo, posegli po vrzelih v ustavi, da bi dosegli svoj cilj. Čeprav je monarh suveren oziroma ima vrhovno oblast, je ta v britanski politični ureditvi v normalnih časih samo na papirju. Monarh je izvzet iz politike in le potrjuje odločitve vlade. Časi niso normalni, ampak brexitski, in obe strani pripravljata »nenormalno« strategijo, da bi ena v noči čarovnic dosegla brexit za vsako ceno, druga pa, za začetek, preprečila trdi brexit. Premier Boris Johnson, ki ga pred brexitskim datumom zanesljivo čaka glasovanje o nezaupnici v parlamentu, v primeru katere bi moral razpisati predčasne volitve, naj bi nameraval zahvaljujoč vrzeli v zakonu oziroma nejasnosti glede datuma volitev te razpisati po 31. oktobru (morda celo za 1. november) oziroma po brexitu. To, da se vladajoči konservativci, ki jim raziskave javnega mnenja trenutno napovedujejo volilno zmago, a ne dovolj za absolutno večino, pripravljajo na predčasne volitve po brexitskem datumu, morda potrjuje odločitev šefa Johnsonovega osebja, da vsem vladnim svetovalcem do konca oktobra prepove na dopust. Kraljica mora odobriti datum volitev na priporočilo premierja, vendar pa zakon ne določa časovnega okvirja za razpis predčasnih volitev. Johnson bi tako lahko s predčasnimi volitvami zavlačeval najmanj mesec dni.
Vlada narodne enotnosti?
Protibrexitski poslanci trdijo, da v primeru izglasovanja nezaupnice kraljica ne bi imela druge izbire, kot da odstavi Johnsona, če ne bi sam odstopil. »Kraljica bi mu poslala pismo, v katerem mu sporoča, da je odstavljen. Morala bi mu dati nogo. Seveda bi mu jo dala,« trdi eden od teh poslancev. Finančni minister laburistične vlade v senci John McDonnell je opozoril, da bi laburisti v primeru izglasovanja nezaupnice zahtevali, da premier postane laburistični vodja Jeremy Corbyn, ki trdi, da želi Johnson doseči trdi brexit z neprimerljivo, neustavno in nedemokratično zlorabo oblasti. »Kraljice ne bi rad povlekel v to, vendar bi Corbyna s taksijem poslal v Buckinghamsko palačo, da ji pove, da prevzemamo krmilo,« je dejal McDonnell. Laburisti so za ustanovitev vlade narodne enotnosti, da bi preprečili trdi brexit, vendar samo, če bi jo vodili laburisti. Pojavili so se namreč predlogi, da bi jo vodila proevropska konservativna poslanca, veteran Ken Clarke ali nekdanji pravosodni minister Dominic Grieve, eden od vodilnih nasprotnikov brexita v konservativni stranki. Britanci preživljajo že četrto poletje, ne da bi vedeli, kakšen bo brexitski epilog. Politična jesen bo še bolj brexitsko kaotična. Vse bo jasno 31. oktobra. Ali pa ne.
