Klinični oddelek za kirurške okužbe v kliničnem centru Ljubljana (UKC) ima precejšnje prostorske težave, trdi njegov predstojnik Igor Frangež. »Poleg travmatologije smo mi najbolj obremenjeni, imamo drugo najvišje število pacientov, vendar imamo manj prostora,« pravi, »razmere, v katerih delamo, so težke tako za zaposlene, ki jih moram pohvaliti, kot seveda za bolnike.« Njihovi pacienti so med zahtevnejšimi, saj je med njimi veliko nepokretnih, tudi z amputiranimi udi, ter takih, ki imajo nalezljive okužbe. Prav zato jim prostori predstavljajo tako velik izziv.

Dve lokaciji, obe premajhni

Skupno uporabljajo 341 kvadratnih metrov v dveh stavbah. V Polikliniki na Njegoševi cesti imajo ambulante in operacijsko sobo. Za paciente, ki jih sprejmejo v bolnišnično obravnavo, pa skrbijo v 124 let stari stavbi nasproti glavne stavbe UKC, kjer je bil pred časom oddelek za travmatologijo. Vodstvo UKC za oba prostora obljublja rešitve, vendar ni znano, kdaj bodo uresničene.

V Polikliniki je problem predvsem hodnik, na katerem pacienti oddelka za kirurške okužbe čakajo na obravnavo. Delijo si ga z oddelkom za plastično kirurgijo, zato zmanjka prostora za vse. »Danes je po naših merilih malo pacientov,« nam je danes, ko je bil hodnik skoraj v celoti zapolnjen s čakajočimi, dejal Frangež. Od drugih virov smo neuradno izvedeli, da morajo pogosto stoje čakati tudi ljudje, ki le s težavo stojijo pokonci.

»Vsak dan delamo do osmih zvečer,« pravi Frangež. »In vedno za vsakogar poskrbimo v istem dnevu.« Po njegovem so pacienti bolj nezadovoljni takrat, ko morajo dati prednost tistim, ki za poseg potrebujejo splošno anestezijo. »Anesteziolog tu ni vedno prisoten, in ko pride, ima prednost tistih pet ali šest, ki so čakali nanj. Pacienti, ki čakajo na poseg z lokalno anestezijo, zato takrat čakajo dlje. Ampak drugače ne more biti,« pojasnjuje predstojnik. Najboljši niso niti prostori, v katerih delajo zaposleni, saj jim manjka pohištvo. Vendar to ni najpomembnejše, dodaja.

Po načrtih vodstva UKC bo oddelku za kirurške okužbe ostal celoten hodnik, vendar bo treba na to še počakati. Ta mesec se bo začela gradnja združenih laboratorijev kliničnega centra, ki bodo poleg urgence, v terminalu diagnostično-terapevtske službe. Končali naj bi jih v letu dni, in ko se bodo tja preselili tudi laboratoriji iz Poliklinike, bo oddelek za plastično kirurgijo dobil nove prostore. Frangež predvideva, da bodo začeli celoten hodnik uporabljati v letu 2021.

124 let stara stavba

Drugi prostori, v katerih deluje njegov oddelek, niso samo premajhni, ampak tudi dotrajani. Stavba tako imenovane stare travme na Zaloški je bila zgrajena leta 1895, od takrat pa je bila deležna samo manjših adaptacij. »Vsekakor starost objekta pomeni, da je treba za kakršno koli prenovo zagotoviti večje vire financiranja,« pravijo v vodstvu UKC.

Frangež je prepričan, da bi se dalo veliko narediti tudi brez velikih vložkov. Zdaj so njegovi hospitalizirani pacienti v drugem nadstropju, do katerega vodi samo eno stopnišče, zato niso varni v primeru požara. Vsakodnevno težavo pa jim predstavlja pomanjkanje sob, predvsem za intenzivno nego. Imajo samo dve, kar ni primerno za oddelek, kjer imajo pacienti pogosto nalezljive okužbe. »Kadar moramo izolirati več kot enega, improviziramo,« pravi in pojasnjuje, da jim pomagajo drugi oddelki. Nobena od teh dveh sob ni klimatizirana, ampak si delita prenosno klimo, ki jim jo je podaril nekdanji pacient. »Dobi jo tista, v kateri so hujši pacienti,« pove Frangež. Skoraj mimogrede našteje še, da manjkajo tudi sobe za paciente, ki potrebujejo manj intenzivno oskrbo, ter za zdravnike in medicinske sestre.

Zato si želi, da bi se preselili vsaj znotraj iste stavbe, v pritličje, ki je večje. Vodstvo bolnišnice ima podoben načrt in je del pritličja že izpraznilo. Dogovarja se tudi z drugimi, torej s sindikatom kliničnega centra, socialno službo in administracijo oddelka za anesteziologijo. Novi direktor UKC Janez Poklukar je prostore oddelka za kirurške okužbe že obiskal, še v tem mesecu pa se bodo začeli pogovarjati o rešitvah, zato si Frangež dovoli biti vsaj malo optimističen.