To je bila ta mariborska, štajerska, vijolična norost. Navijačev, nogometašev, kluba, mesta. To kljubovanje. Ta pohorski granodiorit upanja. Bolj in dlje sta se dajala Maribor in AIK v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov, iz katerega je naposled Maribor napredoval zaradi gola več v gosteh, bolj sta si šla na živce. Kot da bi šlo neposredno za uvrstitev med evropsko elito, ne pa komaj za drugega od štirih krogov. Tak, prosto po trenerju Darku Milaniču, neverjeten nogomet se igra tri ure in pol. In kaj je sredi te drame rekel Mitja Viler? »Pa kdo bo nas izločil!« je imel v sredo v Stockholmu še čas govoriti z Rudijem Požegom Vancašem, kot je povedal za Radio Maribor. V 115. minuti. To je ta karakter. Maribor je bil zunaj. Trikrat. Nikdar padel, nikoli ostal na tleh. Pobral se je. Četudi za novo zaušnico. Hiter gol Pera Karlssona. Še. Pa gol Sebastiana Larssona iz prostega strela. Še. Pa vratnica. Še. Pa ekspresen gol Tarika Elyounoussija v podaljšku. Še.
Cretu: Nekaj moraš poskusiti
Spet ni šlo po načrtu. »Lahko samo nerodno vržeš stran vse, kar si si pripravil,« je dejal Darko Milanič. Saj je bilo v nedeljo na derbiju proti Olimpiji podobno. Ni pomagalo niti, da ga je zabil Andrej Kotnik iz obrata za 1:1. »Tam sem izgubil deset let življenja,« je Kotnik spomnil na zapravljeno priložnost Jasmina Mešanovića. Za koga drugega bi bil tak zicer globoko v drugem podaljšku tudi konec. Ne za Vilerja. Podal je. Z desnico. Levičar, ki v Evropi s podajo loba vratarje ali iz prve zabija za ligo prvakov. Naciljal je na glavo Romuna. »Ne počutim se kot junak,« je neskromno dejal heroj Alexandru Cretu.
Nanj so prileteli soigralci, priletela je klop, priletelo je drago švedsko pivo. Vse je letelo. Je Cretu razumel, zakaj ga je zabil ravno on? »Mogoče je to od Boga. Sploh ni moja naloga, ampak nekaj pa moraš poskusiti, ne?« je pojasnil. Pač šel je naprej. Ni golgeter, saj to ve. Dolgo je potreboval, da je pokazal, kar je kazal v Olimpiji. Zdaj je pokazal ne le precej več, pokazal je največ. Torej ve, zakaj je napredoval Maribor? »Ker smo bolje nadzirali tekmo. Dobro so zadeli za 1:0, niso pa znali nadzirati tekme. Saj so za 2:1 zadeli iz prostega strela, ne? Če igraš doma in želiš v ligo prvakov, moraš bolj pritiskati, igrati bolj trdo. Ponavljam – Švedi imajo dobro ekipo, to ni ekipa za drugi krog kvalifikacij, ampak tretji. Toda Maribor je velik klub zaradi izkušenj v ligi prvakov. To je to.«
Maribor prvič z Norvežani
Še zlasti ko veš, da bi lahko bilo povsem drugače. Maribor je pač moral nekako, nekje zabiti, skelelo je, ker niso že v Ljudskem vrtu zabili še kakšnega. »Ko dobiš gol v četrti minuti, sploh tako prelahki gol, je težko, ker se moraš vrniti. In ves čas veš, da ga moraš zabiti, še bolj pa veš, da boš s tem puščal prostor,« je bilo jasno tudi Cretuju. Prvi gol je težko prigaral Marcos Tavares. »Prej se kar ni posrečilo in žoga ni šla noter, zdaj pa mi je uspel zadetek v pravem času. Žoga je prišla do mene, zadel sem iz obrata,« je povedal Kotnik. Tako preprosto. Zakaj? Zaradi Tavaresa. »Ne samo kot igralec, Tavares je neverjeten mož, človek, dobra oseba. Velik igralec je, legenda. Glejte ga, ko ni na stadionu,« je svetoval Cretu.
Gledali, študirali, čudili se bodo zdaj še Norvežani, v sredo (20.15, povratna v torek, 13. avgusta, v Trondheimu) prihaja v Ljudski vrt Rosenborg. Le Zlatko Zahović ima izkušnje proti njim, svari, da so to še večji skandinavski borci. Maribor proti norveškim klubom še ni igral. »Prihajamo iz slovenske lige, ki je zanič, imamo pa nasprotnika, ki ga je vse bolelo, imel je krče in bil bistveno bolj utrujen od nas. Fantje so popolnoma izčrpani,« se je upravičeno lahko postavil Milanič. Ko so včeraj popoldne prileteli v Maribor, so šli takoj v Ljudski vrt. Na trening. Ker morajo v soboto v Mursko Soboto. »Ker to hočemo!« pravijo v klubu, ki mu gre skandinavska turneja ob sredah lažje in bolje kot slovenski konci tedna.
