Povsem dobro se ve, kaj pomeni »na buzaro«, tega načina priprave so se poleg slovenskih naučili tudi italijanski in nemški turisti, nihče pa ne zna prepričljivo pojasniti, od kod ta beseda, ki je slovarji ne poznajo, pravzaprav izvira. Tudi zapisujejo jo na vsaj tri načine: kot buzara, Nemci buzzara in Italijani kot busara. Domnevno gre za izvirno dalmatinsko osnovo iz oljčnega olja, česna, čebule (ki jo lahko izpustimo), belega vina in zelišč, ponekod pa jo nadgradijo še s krušnimi drobtinami in limonovim sokom. Tako nastane buzara »na belo«, če dodamo še paradižnik, pa buzara »na rdeče«. Še nihče se je tudi ni spomnil zaščititi kot avtohtono jed, nemara ravno iz navedenih razlogov. Beseda gor ali dol, na buzaro se da pripraviti različne izjemno okusne morske stvari, poleg školjk in škampov tudi hobotnice, sipe, lignje, celo (manjše) ribe ali ribje filete. Na buzaro, ampak brez drobtin in paradižnika, pa lahko pripravimo tudi čudovite rezance ali druge testenine s hobotnico. Pripravimo jih tako, da vnaprej kuhano hobotnico, narezano na koščke, podušimo v klasični omaki iz oljčnega olja, čebule, česna, peteršilja in vina, na koncu pa dodamo še kuhane rezance ali druge testenine (morda črne, s sipinim črnilom), dobro premešamo in nemudoma postrežemo s parmezanom in, kajpak, vinom. Podobno lahko pripravimo rižoto z lignji, ki pa jih ni treba kuhati vnaprej, ampak surove skupaj s surovim rižem popražimo na čebuli in česnu ter nato vse skupaj postopoma zalivamo z vinom in začinimo s peteršiljem. Pri tem pa velja poudariti, da pri nobeni jedi, pripravljeni na buzaro, ni napak uporabiti kakšnega močnejšega dalmatinskega rdečega vina, denimo sorte plavac, ali celo proška, kakor počnejo kleni Dalmatinci, kadar kuhajo zase in za svoje prijatelje. Nemara vam bo po tokratnem receptu uspela krasna jed.

Klapavice na buzaro

2 kg klapavic, 6 žlic oljčnega olja, 6 žlic drobtin, 8 strokov česna, 3 žlice drobno narezanega peteršilja, 4 dl primorskega belega vina (malvazija…), morsko sol (po potrebi), nekaj rezin limone.

Klapavice morajo biti ob nakupu dobro zaprte in imeti morajo prijeten vonj po morju. Morebitne odprte in poškodovane školjke takoj zavržemo. Školjke pred čiščenjem za pol ure namočimo v hladno osoljeno vodo, da izločijo ves pesek. Nato jih z nožem ostrgamo in jim odstranimo »brado«, s katero so bile pritrjene. Vsemu temu se lahko seveda izognemo, če si v ribarnici priskrbimo že očiščene školjke. Očiščene v vsakem primeru še enkrat ali dvakrat speremo s hladno vodo in jih preložimo v cedilo. Česen olupimo in na drobno nasekljamo, v širok lonec z žlico odmerimo olje in nanj damo sesekljan česen. Ko česen na hitro popražimo in zadiši, dodamo drobtine, polovico drobno sesekljanega peteršilja, premešamo in zalijemo z vinom ter počakamo, da zavre. Školjke stresemo v lonec, pokrijemo s pokrovko in občasno stresamo, da se školjke same mešajo. Tako jih kuhamo pri visoki temperaturi 10 minut. Preizkusimo slanost in po potrebi dosolimo (klapavice po navadi že same vsebujejo dovolj soli). Kuhane školjke z omako vred preložimo na krožnike in posujemo s preostalim peteršiljem. Poleg ponudimo svež kruh, oljčno olje in rezine limone, da si jed vsak sam po želji pokapa in si tako dodatno obogati okus. Školjke sicer jemo brez jedilnega pribora, le s prsti, lupino školjke pa uporabimo namesto žlice za zajemanje. Seveda pa ob tej jedi obvezno ponudimo primorsko belo vino, najbolje enako, kot smo ga uporabili pri kuhanju.