V prvi vrsti Miha Pogačnik očara s svojim žarom, genialnostjo, nalezljivo energijo in vabilom v globine človeške duše, ki se mu je težko upreti. V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je v kriznih žariščih sveta organiziral več kot 200 kulturnih festivalov Idriart, že dalj časa se tudi aktivno zavzema za oživitev gradu Borl nad Dravo v Halozah, ki naj bi bil poleg angleškega Camelota edini grad, kjer naj bi po izročilu hranili sveti gral. Naslednji konec tedna bo v okviru projekta Terra Parzifal nastopil na ptujskem gradu, kjer bodo udeleženci lahko sedeli med izvajalci simfoničnega orkestra in doživeli izjemnost Pogačnikove metode.
Kaj imata skupnega umetnost in voditeljstvo?Umetniki in podjetniki oziroma vodje črpamo iz istega globokega vira večplastne človeške individualnosti in gremo samo v druge smeri v praktičnem življenju. Če nam uspe na višjem nivoju, na resonančni platformi, kot sam rečem, najti skupno inspiracijo, potem drug drugega oplemenitimo, podpremo smisel in vizijo. Gre pravzaprav za umetnost voditeljstva, v kateri je človek sredi aktivnosti nujnih sprememb, obenem pa spreminja svoj lastni razvoj, postaja komponist lastne biografije kot umetniškega dela. Najvišja umetnost je družbena umetnost, dinamična arhitektura človeških odnosov. To je idealni organizacijski model, h kateremu stremimo.
Nekoč ste dejali: »Vzamem sile glasbene mojstrovine in jih prenesem v oblikovanje osebnosti pri vodenju.« Kako tovrstne inovacije sprejemajo menedžerji?Moja metoda je produktivni obvoz skozi glasbeno mojstrovino. Razvil sem disruptivni princip, namreč pozornost in doživetje potegnem skozi glasbeni proces (poznate babji mlin, star gorenjski motiv na panjskih končnicah?), tako da tok glasbe ustavljam in vmes rišem razvojne tendence in z besedo udeležencem podprem njihov sálto mortále med doživetjem glasbene in voditeljske logike. Ta princip navdihuje in odpre vrata najvišjim potencialom. Globoko verjamem, da lahko in da mora vsak človek sam rešiti svoje dileme in izzive, moja naloga je ustvariti intenzivno okolje doživetja, da takšen korak uspe, od možganske nevihte do srčnega preskoka (ang. from brainstorming to heartstorming). Moj prastari stric, znameniti tenorist Franc Pogačnik - Naval (storm!) je imel pravo umetniško ime, mogoče sem to družinsko tradicijo prevzel.
Kakšno je vaše poslanstvo? Kaj bi želeli spremeniti v svetu?Ker živimo v ekonomski kulturi, mi je popolnoma jasno, da se lahko visoka umetnost na novo umesti v družbi samo, če pokaže svojo potenco, da razvojno vpliva v gospodarstvu. Saj vsak več ali manj zavestno čuti, da ima gospodarstvo samo en smisel: služiti človeku na trajnostni način. V realnosti je pa obratno, ljudje služijo molohu gospodarstva! Nenehno prilagajanje, nenehen strah, da te izvrže, stalni pritisk odvisnosti in nemoči živeti polno življenje, težava identificiranja s tem, kar delo zahteva od nas… Seveda obstajajo redke izjeme.
Kakšna naj bi bila vloga umetnika v družbi? V politiki?Njegova vloga je, da prebudi umetnika v vsakem človeku, ne glede na poklic, in da si izbori svoboden podjetniški prostor zunaj tradicionalnega kulturnega prostora, se loti izziva in potenciala najvišje umetnosti, komponiranja družbene umetnosti, kjer koli mu življenje to omogoči. V politiki bi to pomenilo dvig iz pozicije-opozicije na skupno potentno resonančno platformo kompozicije.
Aktivni ste pri projektu Terra Parzival, med 27. in 31. julijem boste izvedli štiridnevno resonančno platformo Spomni se prihodnosti. S kakšnim ciljem?Pred kratkim je izšel slovenski prevod Parzivala Woframa von Eschenbacha pri založbi Univerze v Novi Gorici. Avtor nekatera glavna dogajanja te najpomembnejše evropske zgodbe postavi ravno v naš, slovenski prostor, in sicer v Haloze med Celjem in Borlom. Tistim, ki slišijo klic grala, in se bodo udeležili festivala med 27. in 31. julijem, obljubljamo doživetje zgodbe z njenim pravzorčnim vplivom na današnji čas in prihodnost. Inscenirali smo zunanjo in notranjo pot skozi gralsko in duševno pokrajino, podprto z glasbenim procesom in filozofijo. Predvsem vas vabim, da se udeležite dogodka 28. julija na ptujskem gradu, kjer boste sedeli med izvajalci simfoničnega orkestra. Grad Borl sega v globoki srednji vek Parzivalovega rodu po očetu (in še dlje, kot pričajo nedavna izkopavanja). Slovenska javnost se še ne zaveda, kakšno pomembnost ima. Ta se lahko primerja z legendarnim Camelotom kralja Arthurja, vendar se za tega ne ve, kje je.
Ste tudi gonilna sila projekta Evropa, nedokončana mojstrovina. Kako razumete današnjo Evropo?Političnoekonomski vidik je prekril ideal Evrope. V prvi vrsti je Evropa cvetlični vrt večnih genialnih dejanj tistih, katerih imen se sicer spomnimo (Shakespeare, Goethe, Mozart, Rembrandt), so omejeni v kulturnem prostoru, a ne sežejo s svojo potenco neposredno v prostor, kjer se sprejemajo najbolj kritične odločitve. Izziv je, kako potencial visoke umetnosti, ki predstavlja evropsko kulturo, preleviti v ustvarjalno okolje kompozicije družbe. To delamo z našim projektom Evropa, nedokončana mojstrovina: pot do večglasne evropske identitete. In Terra Parzival ima na tej poti pomembno vlogo.
Še zadnje vprašanje: je v našem življenju nasploh dovolj lepote, umetnosti, glasbe in navdiha?Neprestano! Samo vedno znova in znova moramo energično skozi tone pepela v krater, k magmi resnične inspiracije in lepote.
