Pred poletjem vsako leto prebiramo, kako slovenski vinogradniki in sadjarji iščejo sezonske delavce za obiranje sadja in kakšne težave imajo pri tem. Čeprav se jim zdi, da ponujajo dovolj visoko plačilo, okoli štiri evre na uro, ob tem pa še prehrano in včasih tudi prevoz na delo, je to še vedno bistveno manj, kot dobijo obiralci sadja v Avstriji. Tam plačilo znaša tudi do enkrat več, zato se slovenski delavci raje odločajo za delo v tujini kot doma. Medtem ko se naši vinogradniki in sadjarji morajo zatekati po plačano pomoč k delavcem iz držav nekdanje Jugoslavije, zlasti Bosne in Hercegovine, ki so cenejši in menda tudi učinkovitejši, Italijani pa tudi k imigrantom, ki jih po drugi strani tako radi zavračajo, ko na njihove obale priplovejo ladje z begunci, v nekaterih državah počnejo ravno nasprotno – zaračunavajo ljudem za to, da lahko delajo.
Obiranje sadja kot pustolovščina
Tega so se domislili tudi v naši bližini, v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, kjer vabijo v dolino Neretve, ali kakor ji pravijo – hrvaško Kalifornijo, turistom pa za plačilo ponujajo obiranje mandarin. To seveda ne pomeni osemurnih delovnikov, je pa vseeno zanimivo prebirati ponudbe turističnih agencij, ki delo spreminjajo v pustolovščino. »Po zajtrku se bomo odpravili v dolino delte Neretve, ki jo zaradi njenih rodovitnih tal imenujejo hrvaška Kalifornija. V eni od številnih plantaž se bomo do sitega najedli sočnih in dišečih mandarin ter jih nabrali tudi za domov. Kolikor jih bomo nabrali, toliko jih bomo plačali lastniku na licu mesta,« piše v eni od ponudb, podobno izkušnjo pa ponujajo praktično vse naše potovalne agencije. Cene se za tridnevna potovanja z dvema nočitvama gibljejo blizu 200 evrov, ponekod boste poleg mandarin lahko obirali tudi limone.
Od obiranja sadja do molže
Kolikor se to, da nekdo plačuje za to, da dela, zdi nenavadno, naj povemo, da na spletni strani agencije Palma lahko preberemo, da je obiranje mandarin njihova uspešnica, ki je aktualna od septembra do novembra, po mnenju njenih strank pa gre za pravo doživetje. Niso pa hrvaški in hercegovski sadjarji edini, ki košček dela prepustijo turistom. Obiranje sadja kot kulturološko izkušnjo na svojih kmetijah ponujajo tudi v nekaterih drugih državah. Na Japonskem je tako mogoče obirati češnje, jagode, melone pa tudi molsti krave in loviti ribe, na Kitajskem jagode, češnje, jabolka, hruške, breskve in grozdje, v Indiji citruse, na Nizozemskem in v Avstraliji orhideje in nekatere vrste sadja, verjetno bi se turistične kmetije, ki so odkrile to tržno nišo, lahko našle praktično v vsaki državi.
V Sloveniji, kjer s težavo najdejo sezonske delavce, ki jim bodo za obiranje sadja plačali, na podobne turistične ponudbe nismo naleteli. Smo pa opazili, da so lastniki turistične kmetije blizu Laškega lani objavili ponudbo, da po presežek jabolk, ki jih niso mogli obrati sami, lahko pride, kdor koli hoče, in si jih nabere brezplačno.
