»V Termitu nismo nikoli zaposlovali delavcev iz Romunije, Bolgarije in Albanije, kot trdi moravški župan Milan Balažic,« je danes povedal direktor Termita Anton Serianz, ki je zaradi zdravstvenih težav že več mesecev na bolniški in upa, da se bo lahko v službo vrnil po poletnih dopustih.
Zaradi številnih neresničnih obtožb in medijskega linča pa, kot pravi, ne more med okrevanjem le nemo opazovati, kaj se dogaja v podjetju, kjer imajo vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja in njihovo delo ves čas budno spremljajo in nadzorujejo tudi inšpekcijske službe.
Kot pravi, so zaradi širitve proizvodnje v zadnjih letih veliko zaposlovali in je v Termitu na današnji dan zaposlenih že 273 delavcev, med njimi le en tujec iz Nepala, ki je poročen v Sloveniji in živi v Izlakah. Krepka večina, kar 88 zaposlenih živi na območju občine Moravče, 62 na območju nekdanje skupne domžalske občine, 20 jih na delo prihaja iz Zagorja in Izlak, 18 iz Ljubljane, ostali pa iz drugih bližnjih občin. Ob povečanem obsegu dela preko agencije občasno zaposlujejo manj kot deset tujih delavcev z območja nekdanje Jugoslavije, največ iz Makedonije.
Vsi otroci zaposlenih imajo štipendije
Tudi plače v podjetju niso med najslabšimi, saj nihče nima minimalne plače. V povprečju znašajo plače za polni delovni čas 1600 evrov bruto oziroma 1050 evrov neto. Vsem plačujejo tudi prevoz na delo in štipendirajo prav vse otroke zaposlenih tako v srednji šoli kot na fakulteti ne glede na smer študija in ne glede na to, da za to ne dobijo davčne olajšave, je še povedal Serianz. Meni, da medijski linč nikomur ne bo koristil, marveč bo poleg moralne naredil še veliko ekonomsko škodo. Zaradi blatenja firme, natolcevanj in neresničnih podatkov pa so aprila že sprožili kazenske ovadbe odgovornih, saj, kot pravi, v podjetju nikoli niso kršili uredb veljavne zakonodaje.
Po njegovi oceni je poročilo, ki je nedavno vznemirilo domačine in širšo slovensko javnost, en sam konstrukt. »Nihče se ni podpisal pod to poročilo, prav tako v njem ni navedenih laboratorijev, kjer so izvajali analize,« našteva Serianz in dodaja, da jim inšpektorji po mnenju njihovih pravnikov predelave odpadkov ne bi smeli prepovedati zgolj z ustno odločbo. Kot pravi, bi jim morali prej vročiti pisno odločbo s pravnim podukom. Zelo kritičen je tudi do odvzema in tolmačenja rezultatov analiz odvzetih vzorcev, ki naj bi jih presojali po okoljski in ne gradbeni zakonodaji, čeprav se tudi Arso strinja, da predelane inertne in nenevarne odpadke vgrajujejo v nasip, kar je gradbeni material in zato sodi pod gradbeno zakonodajo. Zato bi morali analizirati izcedke. »Ker jih ni, so nam očitali denimo presežke mangana, ki je avtohtoni naravni element v tudi sicer zelo pestri geološki sestavi tal Moravške doline. Zanimivo je, da je njegova vsebnost bolj kritična gorvodno, čeprav se zadeve izcejajo dolvodno,« je kritičen Serianz, ki poudarja, da v Sloveniji ne živimo v inkubatorju. »Tudi če bi zasadili lopate na sredino Triglavskega parka, bi naleteli na določene presežke,« je prepričan. Zato meni, da kaže interpretacija podatkov precejšnje nepoznavanje geološke sestave tal. »Očitali so nam tudi presežene vrednosti formaldehidov, a so jih našli v luži na našem območju, ki nima izstopa v vode,« nadaljuje in dodaja, da je lahko tudi cink delno avtohton, najdemo pa ga tudi v radenski in donatu.
Kam z inertnimi odpadki?
Serianz še dodaja, da bodo v Termitu še ta teden pripravili strokovno oceno in odgovore na vse očitke razvpitega poročila. Boji pa se, da je poročilo že odprlo pandorino skrinjico in se bomo v Sloveniji kmalu znašli pred vprašanjem, kam z inertnimi odpadki. Težava bo podeseterila težave z odlaganjem plastike in sveč, napoveduje Serianz, saj naj bi imelo v Sloveniji dovoljenje za zbiranje in predelavo kar 83 podjetij, ki ne poslujejo na strokovno tako visoki ravni kot Termit. »Za svoje delo smo dobili tudi veliko evropskih priznanj in ni skrivnost, da nam tudi Evropa priznava, da smo pionirji krožnega gospodarstva v Sloveniji.
