Že iz naslova Izgubljena priložnost za ECB je bilo zlahka mogoče zaznati razočaranje, da je kanclerka Angela Merkel na evropski kadrovski šahovnici dala prednost položaju prve(ga) v komisiji in ne prve(ga) v Evropski centralni banki (ECB). V bistvu torej obžalovanje, da je Jens Weidmann, predsednik Bundesbanke, že v predkvalifikacijah ostal brez sleherne možnosti, da bi jeseni nasledil Maria Draghija na čelu ECB. Vendar je celo Frankfurter Allgemeine Zeitung, časnik, vselej trdno zavezan doktrini povojnega nemškega ordoliberalizma, ki med drugim temelji na neodvisni centralni banki, pristojni, da z denarno politiko skrbi za trdnost valute in nizko inflacijo, in državi oziroma politiki, ki skrbi skoraj izključno za uravnoteženost javnih financ ter določanje pravil konkurence in zagotavljanje njihovega spoštovanja, nekako vdan v usodo priznal: »Christine Lagarde bi bila verjetno bolj primerna za predsednico evropske komisije, vendar je brez dvoma spoštovanja vredna kandidatka za predsednico ECB.«
Ob tem je komentator frankfurtskega dnevnika, ki je Draghija v imenu skrbi za malega varčevalca, prikrajšanega za obresti, neštetokrat kritiziral zaradi »premehke« ...
Naslednji petek bo minilo 100 let, odkar se je s podpisom mirovne pogodbe v Versaillesu tudi uradno končala prva svetovna vojna. Maščevalna trdota in...
Morebitni novi stimulativni ukrepi denarne politike za območje z evrom, ki jih je danes omenjal prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi,...