»Zahod naj ne kritizira legitimne odločitve Irana, ampak naj najde praktične rešitve, da nas prepričajo glede ohranitve sporazuma,« je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Abas Musavi. Ob tem je pojasnil, da se je Iran do preteklega meseca držal dogovora, od katerega so ZDA odstopile že pred enim letom.
Tretja faza delnega odstopa od sporazuma se bo začela septembra, če preostalim podpisnicam - Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji - ne bo uspelo izpolniti svojih zavez iz sporazuma.
V okviru tretje faze bi Iran ponovno zagnal reaktorje s težko vodo, da bi lahko proizvajali plutonij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Oblasti v Teheranu so že v nedeljo napovedale bogatenje urana do 20 odstotkov. Za izdelavo jedrskega orožja je potreben sicer uran, obogaten na 90 odstotkov. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes po navedbah iranskih medijev potrdila, da so v Iranu obogateli uran na več kot 4,5 odstotka, kar je nad mejo 3,67, ki je bila določena v mednarodnem jedrskem sporazumu iz leta 2015.
Musavi je danes še poudaril, da Iran kljub težavam še vedno stremi k rešitvi sporazuma. »Okno diplomacije ostaja odprto,« je dejal.
To velja tudi za ZDA, a le če bo Washington odpravil sankcije, kar pa je malo verjetno. ZDA očitajo Iranu, da namerno neti konflikte v regiji in širi terorizem, ob tem pa zahtevajo tudi omejitev iranskega raketnega programa.
Enostransko ustrahovanje vedno hujši tumor
V prihodnjih dneh naj bi se v Teheranu na pogovorih zglasil svetovalec francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Konec julija pa je načrtovano srečanje zunanjih ministrov držav, ki so podpisale sporazum, brez ZDA.
V Pekingu pa so danes obtožili ZDA, da enostransko ustrahuje Iran. »Dejstva kažejo, da postaja enostransko ustrahovanje vedno hujši tumor,« je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Geng Shuang. Po njihovi oceni predstavlja ameriški pritisk na Teheran temeljni razlog za jedrsko krizo.
Rusija je danes izrazila zaskrbljenost zaradi iranskih napovedi glede bogatenja urana. »Rusija namerava nadaljevati dialog in prizadevanja v smeri diplomacije. Še vedno smo podporniki JCPoA,« je zagotovil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Podobno kot so sporočili iz Pekinga, je tudi po oceni Moskve tokratna napoved Irana posledica ameriškega umika iz sporazuma. »Rusija in predsednik Putin sta posvarila pred neizbežnimi posledicami, če bo ena od držav prenehala upoštevati obveznosti in odstopila od sporazuma,« je dodal Peskov.
Evropska unija je pozvala Iran, naj preneha s svojimi aktivnostmi, ki so zelo zaskrbljujoče. »Glasno pozivamo Iran, naj preneha in prekliče vse aktivnosti, ki niso v skladu z obvezami v okviru JCPoA,« je dejala tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Maja Kocijančič.
Iran je 8. maja letos razkril stopenjski načrt, v skladu s katerim se namerava tudi sam umakniti iz delov sporazuma, potem ko so to lani storile ZDA in ponovno uvedle sankcije.
Preostalim podpisnicam sporazuma je dal Iran čas do nedelje, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je prejšnji teden potrdila, da je Iran v okviru prve faze odstopa od nekaterih določil jedrskega sporazuma prvič presegel dogovorjeno zgornjo mejo 300 kilogramov zalog do 3,67 odstotka obogatenega urana. V nedeljo pa so iz Teherana sporočili, da bodo dvignili stopnjo bogatenja urana nad mejo 3,67 odstotka, ki je bila določena v mednarodnem jedrskem sporazumu iz leta 2015.
