V četrtek sta mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador in predsednik Salvadorja Nayib Bukele podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju, v okviru katerega bo Mehika prispevala finančna sredstva za odprtje 20.000 novih delovnih mest v Salvadorju. Gre za del širšega razvojnega programa, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju migracijskih tokov iz srednjeameriških držav v ZDA.
Lopez Obrador in Bukele sta se sestala v obmejnem mestu Tapachula (Chapas) na jugu Mehike, kjer je eden največjih sprejemnih centrov za migrante, ki prestopajo mejo z Gvatemalo. S podpisom sporazuma, ki so ga poimenovali Sejanje življenja, se Mehika zavezuje, da bo Salvadorju namenila 30 milijonov dolarjev za investicije v razvoj kmetijstva na 50.000 hektarjih površin, kar naj bi prineslo 20.000 novih delovnih mest. To je prvi korak v uresničevanju načrta, ki je vključen v migracijski sporazum, sklenjen pred dvema tednoma med Mehiko in ZDA. Z njim se je Mehika zavezala k strožji migracijski politiki, ZDA pa ne bodo uvedle carinskih dajatev na mehiški izvoz.
Bela hiša ne kaže zanimanja
Celotni razvojni načrt je Mehika pripravila skupaj z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem ob pomoči Ekonomske komisije Združenih narodov za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC). Predvidenih je 10 milijard dolarjev letno za investicije »z namenom, da bi leta 2030 imeli povsem drugačno gospodarsko situacijo« v Gvatemali, Hondurasu in Salvadorju, kot je izjavil mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard.
Washington naj bi prispeval približno polovico tega denarja. Vendar ameriški predsednik Donald Trump doslej še ni pokazal pravega interesa za projekt. Zdi se, da ga dejansko ozadje migracij ne zanima, saj je vsem trem državam nedavno odrekel finančno pomoč. Gradnja zidu na mehiški meji, ustavitev nezakonitega priseljevanja in deportacija migrantov, ki nimajo dovoljenja za bivanje v ZDA, ter grožnje s carinskimi in drugimi sankcijami naj bi bile glavne teme njegove kampanje za predsedniške volitve.
Mehika kot ameriški zid
Trump je ta teden mehiško vlado sicer pohvalil za strožji nadzor na meji z Gvatemalo in nad tranzitom med južno in severno mejo, a jo hkrati tudi opomnil, da ji ob nespoštovanju obveznosti iz podpisanega sporazuma carine ne uidejo. Ob teh grožnjah je bil Lopez Obrador postavljen pred izbiro med gospodarskimi interesi lastne države in človekovimi pravicami migrantov.
Kritiki sporazuma pravijo, da je Mehika postala pravi ameriški zid pred migranti. Trump namreč zahteva, da Mehika prevzame vlogo tretje »varne« države, kamor bi ZDA vračale migrante z južne meje, češ da tako piše v »tajnem delu« sporazuma, kar mehiški minister Ebrard zanika. ZDA se o tem problemu pogajajo tudi z gvatemalsko vlado. Vendar niti Mehika niti Gvatemala nista varni državi, slednja velja celo za eno najnevarnejših držav v regiji.
