Krizo v odnosih med državama je pred desetimi dnevi povzročila grožnja Donalda Trumpa, da bo uvedel carinske dajatve na vse izdelke, ki jih Mehika izvaža v ZDA, če ta ne bo ustavila migracijskega vala, ki pljuska čez južno mejo ZDA. Po vrnitvi iz Evrope pa je v petek zvečer po lokalnem času na twitterju zapisal: »Z veseljem vas obveščam, da so ZDA z Mehiko sklenile in podpisale sporazum. Carine, ki bi začele veljati v ponedeljek, so tako za nedoločen čas odložene (…) V zameno je Mehika pristala, da bo sprejela odločne ukrepe za zajezitev migracijskega vala skozi Mehiko do naše južne meje. S tem se bo precej zmanjšalo ali celo ustavilo priseljevanje v ZDA iz Mehike«.
Pogajanja med državama so stekla v sredo v Washingtonu. Mehiško delegacijo je vodil minister za zunanje zadeve Marcelo Ebrard, ameriško pa podsekretarka za zunanje zadeve Kimberly Breier, zadolžena za zahodno poloblo. Takoj po Trumpovem sporočilu sta podala skupno deklaracijo, ki govori, da obe državi prepoznavata pomembnost hitrega reševanja izrednih humanitarnih in varnostnih razmer ter da vladi Mehike in ZDA delata skupaj, da bi dosegli čim prej neko trajno rešitev. Sklenjeni dogovor sestavljajo štiri točke: v prvi se mehiška vlada zavezuje k učinkovitejšemu izvajanju lastnega migracijskega zakona, doslednejšemu registriranju in nadzoru prihoda migrantov na njene meje ter da bo na celotnem svojem ozemlju razmestila policijske enote nacionalne garde, predvsem na južno mejo z Gvatemalo.
Med migranti letos že 11.500 otrok brez spremstva
Mehiška ministrica za notranje zadeve Olga Sanchez Cordero je sporočila, da je z namenom zajeziti prihod ilegalnih migrantov, ki v zadnjih mesecih dosega rekordne številke, že napotenih 6000 pripadnikov nacionalne garde v enajst občin ob meji z Gvatemalo. Po podatkih, ki jih je prejšnjo sredo objavila ameriška zvezna agencija za carine in zaščito meje (CBP), so maja na južni meji ZDA aretirali 144.278 ilegalnih migrantov, kar je 32 odstotkov več kot mesec poprej. V prvih petih mesecih letošnjega leta pa so jih pridržali že več kot 430.000, med njimi 11.500 otrok, ki potujejo sami.
V drugi točki sporazuma se državi zavezujeta, da bosta sodelovali pri zatiranju kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapstvom ljudi, pa tudi nezakonitih transportnih in finančnih mrež. Tretja točka pomeni zavezo Mehike, da bo sprejela vse vrnjene migrante, ki so na ameriški južni meji zaprosili za zatočišče, in jim ponudila humanitarno in socialno pomoč, zdravstveno oskrbo in začasno delo, medtem ko čakajo na rešitev prošenj, vloženih pri obmejnih organih ZDA. Mehiški minister Ebrard je ob tem opozoril, da Mehika ne sprejema statusa »tretje varne države«, kot ga predvideva leta 1951 sprejeta ženevska konvencija o beguncih, ko lahko neka država ob zavrnitvi sprejema beguncev te napoti v tretjo državo, ki lahko po njeni presoji ponudi enake varnostne pogoje.
Rešitev leži v gospodarskem razvoju srednjeameriških držav
Glavni predlog, kako najbolj učinkovito ustaviti migracije, je zajet v četrti točki dogovora, ki ga je mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador predložil ameriški administraciji že v začetku leta. To je načrt za gospodarski razvoj centralnih ameriških držav Salvador, Gvatemala in Honduras, od koder je 80 odstotkov migrantov, pri katerem naj bi ZDA sodelovale s 4,8 milijarde dolarji. Lopez Obrador pravi, da rešitev za socialne probleme niso niti zidovi niti carine, saj »nihče ne zapušča svoje domovine in družine iz užitka, to počnejo iz nujnosti« zaradi revščine, pomanjkanja priložnosti, nasilja in težav, ki jih povzročajo klimatske spremembe v teh državah. V soboto po sklenitvi dogovora pa je povedal, da je z njim zadovoljen, ker odpravlja napovedano uvedbo akumulativne carinske dajatve za mehiške proizvode (5-odstotne mesečno, do 25 odstotkov oktobra). Meni, da mora Mehika ustaviti migracijski val in pomagati ZDA, vendar brez uporabe sile in kršenja človekovih pravic. »Nočemo orožja niti helikopterjev, temveč podporo za gospodarski razvoj,« je poudaril.
