Montažni bazeni so razsežna kategorija, ki se razteza od bolj skromnih, ki so primerni le za namakanje, do večjih, ki so lahko že vkopani, dovolj prostorni za plavanje in zahtevajo kompleksnejšo pripravo bazenske vode. Za montažne bazene velja, da je količina razpoložljivega znanja ogromna, učna krivulja pa precej zahtevna. Izhodiščna ideja je enostavno družinsko kopališče, nekaj dni raziskovanja in iskanja ponudb pozneje pa nas zlahka zanese, da sanjamo o velikem montažnem bazenu s črpalkami, filtri, kemijo in goro znanja, ki ga moramo osvojiti. Montažni bazen bodo torej najbolj izkoristili tisti navdušenci, ki se radi potopijo v znanje in postanejo pravi bazenski mojstri.
Razlogov za nadgradnjo je več kot dovolj
Najcenejši montaži bazeni so res zelo enostavni. Gre za malo bolj dovršene kadi, polne vode. V takšnih bazenih se lahko namakamo, primerni so tudi za otroško igro. Pogosto uporabljajo manj obstojne materiale, tudi zaradi odsotnosti ojačitev pa od takšnih bazenov ne morete pričakovati dolge življenjske dobe. Ponudnikov je v tem razredu izjemno veliko, slabše kakovosti pa precej. Stene teh montažnih bazenov so izrazito šibka točka, saj gre najpogosteje za obode iz umetne mase s kovinskimi ojačitvami, ki jih ni nujno dovolj. Stranice so spojene z varjenimi šivi, sile, ki so jim podvržene, pa so odvisne od velikosti, globine in oblike bazena. Pri okroglih bazenih se sila vode razporedi enakomerno, pri ovalnih pa so bolj občutljive daljše stranice. Konstrukcija lahko slabo drži obliko, sčasoma se stanje še poslabša, sploh pri naslanjanju na rob ali ob vstopanju v bazen brez lestve. Montažne bazene vedno postavimo na izravnano podlago – mivko, pesek, zaščitno folijo, posebne plošče ali primeren podest. Svetujemo tudi postavitev izolacijske plasti, s katero bomo preprečili odvajanje toplote v tla in tudi tla bazena bodo dodatno zaščitena. Tudi če smo glede poškodb zelo previdni, moramo pri vseh montažnih bazenih paziti na kakovost vode, saj v nasprotnem primeru ta opazno pade že v nekaj tednih. Z omejenimi možnostmi glede priprave vode se lahko nečistoče odlagajo zelo hitro – to so cvetni prah in drugi delci iz ozračja, žuželke, bakterije, krema za sončenje, lasje. Če želimo z enostavnimi bazeni preživeti več sezon, moramo vestno spremljati kakovost vode in dosledno uveljavljati kopalna pravila – na stranice se ne naslanjamo, v bazen vstopamo stuširani in po lestvah.
Kemija in črpalke – dve nujnosti za čisto vodo
Bazene polnimo z vodovodno vodo enkrat na sezono, čisto vodo pa vzdržujemo s pomočjo filtrskih črpalk in dodajanjem kemikalij. Voda iz pipe je v osnovi čista in ima dodanega nekaj klora, a ta hitro izhlapi in ne more več preprečevati razmnoževanja bakterij in glivic, ki v bazen vstopijo iz okolja in s kopalcev. Za prvo pripravo bazenske vode si moramo vzeti nekoliko več časa, pozneje pa je z izkušnjami vzdrževanje že bolj enostavno. Vzdrževanje ustreznih parametrov lahko dosegamo tudi z uporabo multifunkcijskih bazenskih tablet. Te vsebujejo klor, algicid in preprečujejo motnost vode. Pri prvem polnjenju bazena običajno izvedemo intenzivno kloriranje, nato pa stopnjo klora zmanjšamo. Vsakodnevno moramo z indikatorji preverjati raven pH in klora, dodajanje kemikalij pa mora biti prilagojeno razmeram v vodi. Kemična priprava vode je odgovorno delo. Opravlja naj ga ena oseba, smiselno je voditi tudi dnevnik stanja vode in ukrepov. S takšnim nabiranjem znanja skozi izkušnje lahko po prvotni pripravi zagotovimo vzdrževanje vode z minimalnim dodajanjem kemikalij. Za čisto vodo so najbolj pomembni prav vsakodnevno spremljanje stanja, redno čiščenje bazena, kakovosten filter in črpalka ter obvezno tuširanje kopalcev pred vsakim vstopom v bazen.
Kakovostna črpalka zmanjšuje potrebo po kemikalijah
Kakovostno bazensko vodo lahko zagotovimo zgolj z usklajeno uporabo kemije in mehanskega čiščenja s pretočno črpalko. Črpalke so neizogibne tudi pri manjših montažnih bazenih, saj s stalnim kroženjem vode skozi filtre zmanjšujejo potrebo po dodajanju kemikalij in iz vode odstranjujejo nečistoče. Montažni bazeni ne potrebujejo posebnega prostora oziroma strojnice s črpalko in filtri. Črpalke so najpogosteje postavljene tik ob bazen, če je potrebno, so zaščitene pred dežjem. Seveda jih lahko namestimo tudi drugače, če imamo na primer na razpolago kakšno vrtno lopo ali podoben prostor. Tam se najde prostor tudi za nadomestne filtre in kakšno orodje. Pri montažnih bazenih, ki jih kupec dobi v kompletu s črpalko, gre običajno za kartušne črpalke. Njihove zmogljivosti so manjše, treba je kupovati kartuše za določen tip črpalke, dvakrat na teden jih je treba očistiti in po štirinajstih dneh zamenjati staro kartušo z novo. Bolj učinkovite so črpalke s peščenim filtrom, kjer po določenem času zgolj zamenjamo pesek v filtru, omogočajo pa razne dodatke od ultravijolične dezinfekcije do grelnikov. Njihove cene se začnejo okvirno pri stotih evrih in se povzpnejo do več tisoč evrov za najbolj zmogljive naprave.
Domači bazen zahteva domačega navdušenca
Montažni bazeni lahko iz nezahtevne popoldanske sprostitve hitro postanejo glavni prostočasni projekt. Priprava vode je prava znanost, pa tudi skrb za bazen in njegovo okolico je lahko velik izziv. K bazenu sodi še urejena okolica s prostorom za ležalnike, shrambo orodja in kemije, zasadimo lahko okrasne rastline in tlakujemo tla. Domači bazen je v največje zadovoljstvo, kadar se z njim ukvarja navdušenec, ki mu vsa opravila predstavljajo pozitiven izziv in veselje. Spremljanje pH, merjenje temperature, čiščenje in tudi izmenjava izkušenj so lahko del prostega časa, vsaka nova kopalna sezona pa priložnost za preizkus znanja v praksi.
