Prizorišče: nekdanja velika jedilnica na gradu Sevnica, ki zdaj služi kot poročna in konferenčna dvorana. V glavnih vlogah: avtor slovenskega vinskega vodnika, direktor vinske družbe, srbski urednik magazina, ugleden posavski gastronom, francoska enologa in ena izmed zgolj 131 žensk, ki so uspešno opravile izpit za najvišji strokovni naziv v svetu vina, Master of Wine (MW). Sedmerico so posedli za veliko omizje, zato da izbere najboljšo izmed 103 prijavljenih vzorcev vina, ki jih je pridelala plemenita trta z dokazanim slovenskim poreklom. Modra frankinja.
Britanka Jo Ahearne, MW, na Korčuli že nekaj let ustvarja avtorska vina iz avtohtonih sort. Uvodoma jo je zanimalo, kako naj oceni 'zelene' zaznave, ki so pri modri frankinji pogoste. So njena značilnost in odlika, ali jo takšni (pri)okusi razvrednotijo, je zanimalo edino žensko za omizjem. Predsednik komisije, vinski kritik in pisec Robert Gorjak, ji ni neposredno odgovoril, zato je pobudo prevzel Guillaume Antalick, doktor enologije, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. »Dobra modra frankinja ni nikoli 'zelena'!« je bil neposreden.
Komisijo razdvojil že kalibracijski vzorec
Večminutno razpravo je zatem podžgal že prvi, tako imenovani kalibracijski vzorec, saj so se ocene razpršile med 80 do 88 točk (od največ 100). »Kakšna bo šele debata pri stotem vzorcu? In kdaj se bo ocenjevanje sklenilo?« se je ob takšnem polemičnem uvodu utemeljeno utrnila bojazen stranskega opazovalca.
Strokovno ocenjevanje vin vsekakor ni zabaven dogodek, kaj šele da bi imelo seksapil. Nič zdravic, gromkega krohota, dionizijskih zgodb in zapeljivih pogledov. Kadar ne poteka razprava o končni oceni vzorca, smrtno tišino med koncentriranim pokušanjem preseka zgolj nehoteno občasno zvončkljanje kozarcev, sicer pa od sten odmevajo energična cmokanja, srebanja, žvečenja in zven mojstrsko izpljunjene tekočine, ki steče v plastično vedro.
Posavci skušajo ujeti dodaten zalet zaradi znanstvenega spoznanja, da je modra frankinja prvič korenine pognala prav pri nas, v Sloveniji. Nekoč, morda v 18. stoletju ali celo prej, je bila nezakonsko spočeta v nekem vinogradu na območju Slovenskih Konjic, v katerem sta se na skrivaj križala belina in vranek. Modra frankinja odsihmal pri nas doživlja bistveno več vinoljubne pozornosti, zasajene površine se povečujejo, povpraševanje po vinu narašča.
Nekdo, ki ni »nor« na vino, bo težko razumel, zakaj zmorejo odrasli, na pogled povsem normalni in razsodni ljudje, več minut diskutirati o kozarcu vina. Neuk bo tudi težko razpoznal, ali je vredno nagraditi ali grajati zaznavo po fižolu, jogurtu, meti ali konjskemu znoju. Stročnica v vino vsekakor ne sodi, fermentirano mleko je kvečjemu sprejemljivo v kakšnem chardonnayju iz Chablisa, pri meti in hlevskih »aromah« pa so mnenja deljena.
»To je prodajna uspešnica, boljšega danes ne bo! Kaj lahko vinar še naredi več?« je vzorec številka 17 prehvalil Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije in zagovarjal svojo visoko oceno kar 96 točk. »Pri nas si ne želim takšnih frankinj,« mu je odločno ugovarjal Gregor Repovž, mlad prodoren gostinec iz Šentjanža. Kompromisno oceno je ponudil enolog Nicolas Neve iz Lyona, ki že 12 let živi v Sloveniji. Repovž je v razpravo povabili še ostale pokuševalce, ki s svojimi ocenami niso prikimali Brejcu. »Vsekakor ima to vino mednarodni slog, ki bi večini potrošnikom ugajal,« je večinsko mnenje ubesedil Igor Luković, urednik srbske revije Vino & Fino. Več ur kasneje se je izkazalo, da so debatirali o enem izmed najbolje ocenjenih vzorcev tistega dneva. Tudi po desetinah izpljunjenih frankinj se namreč v njihovih kozarcih ni našlo nekaj (soglasno) prepričljivejšega.
Finalna zmaga z najtesnejšim izidom
Po več kot šestih urah »slepega« pokušanja in parlamentiranja je nastopil veliki finale, v katerega sta se uvrstila zmagovalka aktualnega letnika 2018 in prvakinja ostalih kategorij. Na sklepnem tajnem glasovanju je z najtesnejšim rezultatom 4:3 zmagal vzorec številka 70. Izkazalo se je, da se je za to številko skrivala edina madžarska udeleženka na tekmovanju, modra frankinja Faluhely Gurovica vinarstva Bodri iz Szekszárda. Dve leti mlajša »poraženka« je iz belokranjske kleti Prus.
»Vsako ocenjevanje ima sporočilo in vpliv,« je razplet komentiral Gorjak. »Čeprav je bilo povprečje vin dobro in je napredek opazen, mora prireditev rasti in pridobiti še več boljših vzorcev iz Slovenije in tujine. Modre frankinje še nimamo 'popredalčkane', nekako nam tli pod površjem in čaka, da izbruhne. Vinarji bi morali pokazati več poguma, da si še bolj prizadevajo za kakovost.«
Oporekal mu ni nihče.
