Izbiri imena je bilo posvečenega veliko časa. Beseda koa v havajskem jeziku pomeni pogum, kar je po mnenju lastnika in kuharja Syeda Basharja najpomembnejše v življenju. »Pogum je vse, kar potrebuješ. Ni ti treba biti lep, pameten ali načitan. Smo skupina prijateljev, ki bo v Ljubljani odprla bistro in bar. Nimamo ogromne količine denarja ali investitorjev, ki bi nas podpirali. Biti moramo pogumni,« je izpostavil 32-letnik. Koa v havajskem jeziku pravijo tudi največjemu tamkajšnjemu avtohtonemu drevesu, pomeni pa še »vojščak« oziroma »tisti, ki brani zemljo« in je na Havajih pogosto fantovsko ime, razloži Bashar. Tudi posamezne črke, ki sestavljajo besedo koa, imajo pomen. K dobimo iz začetnice besede »kama’aina«, kar pomeni »iz zemlje« oziroma »s Havajev«, O predstavlja besedo »ono«, kar pomeni slastno, A pa dobimo iz besede »aloha«.
Že iz premišljene izbire imena je moč razbrati, da Bashar ničesar ne prepušča naključju. Z izjemno pozornostjo je izbral tudi embalažo, v kateri bodo stregli hrano in pijačo. V času kosil in malic, ko bo Koa delovala kot bistro, bo namreč vse postreženo v popolnoma razgradljivi embalaži, ki jo uvaža iz Nemčije. »Uvajali bomo trajnostne prakse, pri čemer želimo biti zelo transparentni. Ne opletamo kar tako z besedami, da smo eko, organski ... Na takšen način želimo delati, ker je to dobro za posel, stranke in tudi okolje,« je jasen lastnik in kuhar. »Na Havajih se ljudje ne morejo pretvarjati. Veste zakaj? Ker si na otoku, nikamor ne moreš pobegniti!« nasmejano in odločno pove. V času, ko bo gostinski obrat deloval kot bar, si bo kavo mogoče privoščiti v keramični skodelici, pivo ali vino pa v steklenem kozarcu. Ideja za tem je, da bo v času kosila tam večji pretok ljudi, ki za obrok ne bodo imeli veliko časa, ko pa bo Koa v vlogi bara, bodo ljudje prišli zato, da bi se tam sprostili in uživali, čemur pritičejo »prave« skodelice.
Kulinarične izkušnje z vsega sveta
Havajsko hrano bi Bashar opisal kot mešanico ameriške in azijske hrane. V Koi bo v ponudbi devet stalnih jedi, ki so si med seboj precej različne, saj želijo ustreči različnim željam različnih ljudi. »Če želite veliko mesno porcijo, polno proteinov, imamo jed za vas. Pa tudi če ste vegani ali želite samo zdravo jesti. Za vsakogar se najde nekaj,« pove Bashar, ki noče priporočiti jedi, ki bi jo vsakdo moral poskusiti, saj so okusi zelo različni. »Lahko rečem, da je poke zelo dobra jed, a vsebuje surovo ribo, ki je nekateri pač ne jedo,« še doda.
Verjetno ste se do zdaj že vprašali, kdo pravzaprav je lastnik Koe in od kod je prišel. Syed Bashar se je rodil v Bangladešu, doslej pa je živel v osmih kulturno in kulinarično precej različnih državah, kjer je svoje brbončice seznanil z najrazličnejšimi kulinaričnimi posebnostmi. »Iz Bangladeša, kjer je hrana precej podobna indijski, sem se preselil na Havaje, ki so pravi kulinarični talilni lonec, saj tam živijo zelo različni ljudje – Filipinci, Kitajci, Japonci, Portugalci … ko jedo, kuhajo skupaj, zato so se različni kulinarični stili zmešali s havajskim,« razloži. S Havajev se je temnolasec nato preselil v New York, kjer je vodil restavracijo. »Tam najdeš najboljšo hrano iz vseh držav sveta,« pravi 32-letnik. Potem se je odšel na Dansko, kjer je spoznal davek na sladkor – če naročiš nekaj, kar vsebuje veliko sladkorja, za takšno hrano ali pijačo namreč odšteješ več denarja. Njegovo kulinarično dušo je navdušila Španija, o hrani pa se je veliko naučil tudi v kitajski kantonski provinci Guangdžov. V nemškem Düsseldorfu se je seznanil s turškim vplivom na tamkajšnjo kulinariko, nato pa se pred štirimi leti preselil v Slovenijo, kjer ga je zadržala ljubezen, saj je poročen s Slovenko.
Ključne so povratne informacije
Kulinarični svetovljan pravi, da je Slovenija s kulinaričnega vidika krasna dežela, a da njeni prebivalci nanjo na žalost ne gledajo tako. »Meji na Italijo in Avstrijo, ki imata ogromno Michelinovih zvezdic, tu pa nimamo nobene. Zaradi slabe postrežbe in odsotnosti povezovanja med zaposlenimi,« je jasen Bashar, ki meni, da je postrežba v gostinstvu najpomembnejša. »V Sloveniji je nekaj izjemnih restavracij, večina ostalih pa ima lastnika, ki ga nikoli ni tam! Mnogi natakarji sploh niso poskusili hrane, ki jo strežejo. Kako naj torej gostom povedo, kakšnega okusa je?« pomanjkljivosti izpostavlja Bashar in dodaja, da v večini slovenskih restavracij ni pretoka informacij o tem, kaj je gostom sploh všeč in kaj ne. »Naši zaposleni bodo znali opravljati različna dela in funkcije, saj v resnici ni pomembno, kakšna je tvoja pozicija, ampak interakcija z gosti. In vedeti moramo, kako se počutijo,« pojasni idejo delovanja Koe.
Ena od stvari, ki 32-letnika ob obiskovanju restavracij še zmoti, so meniji, ki ponujajo od pice in burgerjev do dunajskega zrezka in testenin. »Ko greš v Sloveniji v kitajsko restavracijo, imajo na meniju sto stvari. Dajte no, nimate vsega tega! Vsa hrana, ki jo strežejo, je videti enako,« se pomenljivo nasmehne Bashar.
Bashar je z življenjem na najrazličnejših koncih sveta jasno oblikoval svoje mnenje o tem, česa si kot lastnik gostinskega obrata želi in čemu se bo na daleč izognil. »Želimo biti vključujoči ter pričarati preprosto in mirno atmosfero, v kateri se bodo ljudje lahko odmaknili od zunanjega sveta ter okusili in občutili ‘aloha vzdušje’,« pravi Bashar in sklene: »Poskušam ustvariti prostor, v kakršnega bi rade volje zahajal sam.«
