Vinogradniška pobočja nad Dobrničem so na daleč videti prav takšna kot drugod po Dolenjski. Pa vendarle v sebi skrivajo nekoliko drugačno zgodbo. Tu je še vedno doma samorodna trta šmarnica, ki so jo drugod večinoma posekali. »Ljudje jo imajo radi, ker ne zahteva tako intenzivnega škropljenja kot druge trte. Tudi sama jo imam,« je povedala predsednica vinogradniškega društva Lisec Dobrnič Anica Maraž. Po njenih podatkih vsak vinogradnik na Liscu v povprečju pridela kakšnih petsto litrov vina iz šmarnice, seveda zgolj za lastne potrebe, kajti zakonodaja prodajo šmarnice prepoveduje. Vinogradniška gora Lisec šteje okoli 400 objektov. Koliko je vinogradov, je težko reči, a po besedah Maraževe je kar tretjina vseh trt na območju Lisca šmarnice.
Iz šmarnice tudi sok, marmelada…
Da bi tej samorodnici povrnili veljavo, prikazali njene koristne sestavine in uporabo v kulinariki, ljudi pa spodbudili, da jo ohranijo, so se vinogradniki na Liscu v sodelovanju z več partnerji lotili z evropskimi sredstvi podprtega projekta, ki so ga poimenovali Zdravo z naravo. Tako so med drugim nabavili kotel, v katerem kuhajo žganje, pa marmelado in sok iz šmarnice, a najpomembnejši del projekta je celovita strokovna analiza šmarnice in monografija o tej po krivici zapostavljeni trti.
V knjigi so strokovnjaki z različnimi raziskavami v celoti ovrgli dosedanje prepričanje o škodljivosti šmarnice. »Glavni škodljivec v njej ni metanol, kot so prepričani mnogi, ampak prekomerno uživanje alkohola, torej nič drugače kot pri drugih vinih,« pojasnjuje urednik zbornika, etnolog in kulturni antropolog Dušan Štepec.
Samorodna trta šmarnica se je pri nas začela širiti konec 19. stoletja, potem ko je trtna uš, ki je prišla v Evropo z ameriškimi trtami, zdesetkala vinograde po vsej deželi. Kot pojasnjuje Štepec, je bila alternativa dragi obnovi vinogradov zasaditev samorodnih trt, ki so bile sicer slabše kakovosti kot stare evropske trte, a bolj odporne proti trtni uši, preproste za vzdrževanje in so bogato obrodile. Samorodnice so se tako predvsem v revnejših vinogradih, kjer si lastniki niso mogli privoščiti cepljenja trt ter intenzivne obdelave, hitro širile.
Neupravičena gonja proti šmarnici
Toda šmarnica je začela vse bolj ogrožati produkcijo in prodajo kakovostnih vin. Prava gonja se je začela zlasti po letu 1923, ko je bil objavljen članek o uživanju vina iz šmarnice, ki da je zaradi visoke vsebnosti metanola zdravju škodljivo. »Od tedaj naprej je šmarnica dobila izrazito negativen prizvok. Bila je dežurni krivec za vse, kar se je slabega zgodilo,« pojasnjuje Štepec. Oblasti so tako z raznimi odredbami omejevale gojenje samorodnic in pridelavo vina iz njih. A se po Štepčevih besedah zakonodaja do danes ni prav dosti spremenila, da bi omogočila legalno gojenje samorodnic in prodajo njihovega vina.
Tako vinu iz šmarnice ne smemo reči vino, ampak je to fermentirana pijača iz grozdja posebne sorte, pravi strokovnjakinja za forenzično toksikologijo Majda Zorec Karlovšek. »Te jagode imajo veliko pektina, metanol pa nastaja prav iz pektina, torej tudi v sadnih sokovih. Tako ima, denimo, sadni sok iz črnega ribeza prav toliko metanola kot šmarnica,« pojasnjuje. Po njenem mnenju bo šmarnica nedvomno pritegnila pozornost, predvsem zaradi uporabe manjše količine pesticidov. »Seveda pa imajo enologi svoje pripombe, kar se okusa tiče, kajti šmarnica ima pač večjo stopnjo kislosti in več spremljajočih snovi.«
Metanola nič več kot v rdečih vinih
Izredna profesorja Mitja Kolar in Jernej Iskra z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo sta z analizo metanola med fermentacijo šmarnice ugotovila, da ima sicer nekoliko več metanola kot kakšno žlahtno vino, vendar bistvenih razlik vendarle ni. »Te številke so zanemarljive v primerjavi s tem, koliko metanola bi moralo biti, da bi se pojavil toksični učinek,« pravi Iskra in pojasni, da metanol pride iz sadja, torej iz grozdja, in sicer tako pri pridelavi marmelade, soka kot tudi pri uživanju zrelega sadja. »Končne vsebnosti metanola v šmarnici so primerljive z rdečimi sortami, kjer je metanola nekoliko več kot v belih vinih,« dodaja Iskra.
V vinogradniškem društvu Lisec Dobrnič upajo, da bodo obširne strokovne analize šmarnice zadosten razlog za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila tudi trženje vina iz šmarnice.
