Gašper Okorn, trener madžarskega Falca: Lisac mora prevzeti odgovornost

Spustil sem se v precej zahtevno nalogo, saj je Falco igral dva zaporedna finala v madžarskem prvenstvu in enega pokalnega. Trenerja niso zamenjali, odšel je sam v drug klub, ker je dobil boljšo ponudbo. Stopil sem v velike čevlje in v okolje, kjer so pričakovanja ogromna. Klub je praktično v stoodstotni lasti mesta, velik finančni vložek pa prispeva glavni sponzor. Dvorana je skoraj nova. Od prvega dne sem pod pritiskom, čeprav je bilo rečeno, da želijo prvo sezono pod mojim vodstvom le ostati v vrhu madžarskega prvenstva. A to so bile prazne besede. Uprava ni nezadovoljna, je pa ulica, ki želi še korak več. Trenutno smo tretji in bomo realno s te pozicije tudi krenili v končnico.

Vrhunski. Dvorano uporabljamo praktično le mi, finančnih težav ne poznajo. Privoščimo si lahko precej drage igralce za srednjeevropski razred. 1900 sezonskih kart je bilo prodanih poleti, redko pa igramo pred manj kot 2700 gledalci. Predstavljal sem si lažji potek, a je pritisk resnično strahovit. Vse razen zmaga na vsaki tekmi je razočaranje. Igrali smo tudi finale pokala in ga izgubili proti Szolnoku. Vzdušje je bilo po porazu slabo, čeprav sam nisem imel občutka, da je bil to neuspeh. A tukaj na vodstvo kluba močno vpliva ulica. Po eni strani je to dobro, saj smo v domači dvorani praktično nepremagljivi, po drugi strani pa je to precej neugodno.

V Evropi igramo zadnji dve sezoni, in sicer v Fibinem evropskem pokalu. Na Madžarskem je tako, da v evropska tekmovanja potujejo prvi trije klubi, zato igrajo tudi za tretje mesto. Prve štiri ekipe, torej Kormend, Szolnok, Falco in Alba, ki je letos sijajno igrala v Fibinem evropskem pokalu, nato pa doživela kolaps v domačem prvenstvu, nikoli ne bi izpadle iz lige ABA. O tem sem prepričan. Pri meni recimo igra Ron Curry, ki je pred leti igral za Krko. Klubi imajo evropske želje, a jim manjka znanja. Težava ni finančne narave, saj si lahko brez težav privoščijo po pet tujcev, ki delajo razliko. Težava je v madžarskem kadru. Dobre domače igralce lahko preštejemo na prste dveh rok, stanejo pa kot diamanti. Ti naredijo razliko in si jih lahko privoščijo omenjeni štirje klubi. Ostalo je podpovprečno. Falco recimo ima mladinsko šolo, a nima znanja in ne proizvaja praktično ničesar. Tukaj bi morali poseči po trenerskem kadru iz nekdanje Jugoslavije, ki bi jim pokazal, kako se selekcionira igralce in postavi celotno zgodbo.

Na Madžarskem je na prvem mestu nogomet. Tam se obrača ogromno denarja. Potem pridejo atletika, ženski in moški rokomet, košarka in vaterpolo. To je krog športov na Madžarskem, ki nekaj štejejo. Tu je treba izpostaviti žensko košarko, saj je madžarska liga ena najmočnejših v Evropi. Imajo pa poseben sistem, saj lahko ljudje določen odstotek davka namesto v državno blagajno namenijo kateri koli športni panogi. Zaradi tega prihaja do velike borbe med klubi, da ga pridobijo čim več.

Ko sem poleti 2016 prišel v Olimpijo, je bila na kolenih. Finančna situacija je bila katastrofalna, proračun za ekipo pa bo po vsej verjetnosti v zgodovino ostal zapisan kot najnižji. Kljub temu trdim, da smo kadrovali pametno. Vzeli smo tujce, ki so naredili razliko. Recimo Nikola Janković je po Olimpiji igral v turški ligi, španskem Estudiantesu in je danes pri Partizanu. Tudi Devin Oliver je naredil korak naprej v Ljubljani. Vsi tujci so predstavljali dodano vrednost. Od domačih igralcev pa smo lahko vzeli le tiste, ki so še bili prosti. Ob tem smo se tudi premierno spopadli s tremi tekmami na teden. Kljub vsemu smo pobrali obe domači lovoriki. Ključna stvar je bila zmaga v Tivoliju, ko smo po osmih letih postali državni prvaki pred polno dvorano. To je edina stvar, ki šteje. Morda niti ne toliko naslov prvaka kot to, da je bilo v Tivoliju 4000 ljudi. Ljubljana hoče košarko, a hoče tudi rezultat. Kdor se tega ne zaveda, je na povsem napačni poti. Ali Ljubljano zanima razvijanje petih mladih igralcev? Morda, a kasneje. Najprej pa potrebuje rezultat. Takrat je bil zagon, rezultat tudi. Moja druga sezona je bila težka, a bi jo bilo treba oddelati do konca in pobrati vse tri domače lovorike ter na podlagi tega narediti korak naprej. Torej v tej sezoni napasti rezultat v ligi ABA. Za rezultat v ligi ABA pa vemo, da je potrebno dobro kadrovanje, torej štirje tujci, ki naredijo abnormalno razliko, in domači igralci, ki to zmorejo. Potem pa se odločiti, ali je že čas, da se vzame enega izjemno nadarjenega igralca in se ga razvija. To bi zanimalo Ljubljano. Ne pa 22 igralcev, ki ne igrajo nikakršne vloge v nobenem tekmovanju.

Nikakor. Morda bo izpadlo napihnjeno, a Olimpiji sem lani selekcioniral ekipo, da je bila na koncu vsaj državni prvak. Zmago so prinesli izključno Hrovat, Oliver, Morgan, Badžim in Špan. Zadnje štiri smo pripeljali za minimalen denar. Med sezono so mojemu nasledniku Martiću vozili okrepitve za gromozanske denarje, meni pa niso mogli najti evra, da bi nadomestil prvega organizatorja igre Talorja Battla, ki se je poškodoval. Kadrovanje pred letošnjo sezono pa je dišalo po norosti in tem, da se bo zgodil kolaps. Za to je odgovoren nekdo z imenom in priimkom. Gre za gromozansko športno škodo. Ljubljane 2. liga ABA ne zanima. Se zavedate, kdo bo gostoval v Stožicah? Novi Pazar in podobni klubi. Je to za Olimpijo dobro? Morda, da bo začela z ničle. A to ne bo zanimalo 50 ljudi v Ljubljani. To je gromozanska športna škoda, ki je povezana seveda tudi z gromozansko poslovno škodo. Treba se je vprašati, koliko je stalo 22 igralcev v letošnji sezoni in koliko so stale odškodnine. Stran vrženega denarja je bilo verjetno za eno ekipo, ki sem jo sestavil sam. Še enkrat – tukaj obstaja nekdo z imenom in priimkom, ki je kadroval in to naredil. Za vse skupaj bi moral prevzeti odgovornost, a je še ni.

Da. Kot v starih časih pa nihče ne prevzame odgovornosti. Morda se bo to zgodilo po sezoni. Zanimive so njegove besede, da ga ne bo treba metati iz kluba in da bo šel sam, če stvar ne bo uspešna. A kot kaže, ima izredno kratek spomin. Letošnja sezona je z eno besedo katastrofalna.

Ugibam – mislim, da je Zdovc imel določeno sliko, a da se ni zavedal, da so stvari tako hude. Videli ste, da je že naredil čistko v igralskem in strokovnem štabu ter potarnal, kako slabo je moštvo selekcionirano. Je pa gotovo pravi človek, da to stvar obrne, dobro selekcionira ekipo za prihodnjo sezono in začne novi vzpon Olimpije. Trenutno rešuje, kar se še da. Verjamem, da mu po vsem dogajanju ni lahko. Tudi zamenjava za Martića je bila milo rečeno smešna. Zgodba bi se morala odvrteti drugače, tudi zato, ker za Olimpijo stoji vrhunski sponzor in ker so finančne stvari končno urejene. Toda zasukala se je v strahovito skrajnost. Ni težava v tem, da je Lisac zamenjal trenerja in direktorja kluba. Da pa mu stvari povsem uidejo iz rok, je nedopustno. Veliko ljudi, ki so dobro delali in so imeli radi Olimpijo, je zamenjal. Pa tu ne govorim o trenerjih. V pisarnah je bila izvedena čistka po principu, kdo je naš in kdo ni. Podobno slabo, kot je kadroval pri igralcih, je tudi v pisarnah. Najnižja točka je po mojem dosežena. Samo upam lahko, da bo prišlo do sprememb in da se bo začela nova uspešna zgodba. A pogoj za to je, da Lisac prevzame odgovornost za letošnji polom.