V nedeljo bodo Španci že tretjič v manj kot štirih letih odšli na volišča, da odločijo, katera politična opcija bo vodila vlado. Premier Pedro Sanchez, ki je oblast prevzel pred osmimi meseci, je predčasne parlamentarne volitve sklical potem, ko je parlament februarja zavrnil predlog proračuna njegove manjšinske vlade. Po javnomnenjskih raziskavah se zmaga obeta Sanchezovi socialistični delavski stranki (PSOE), ne bo pa dobila absolutne večine.
Dva dni pred volitvami so sicer odprte še vse opcije, saj se po anketah sodeč od 30 do 40 odstotkov volilcev še ni odločilo, kateri stranki bodo dali glas. Velik del španskega volilnega telesa se običajno odloči v zadnjem trenutku, po drugi strani pa se je v zadnjih letih španska politika precej razdrobila in polarizirala na levi in desni ideološki blok. Po desetletjih politične hegemonije PSOE in Ljudske stranke (PP) nastopa danes na državni ravni pet strank, veliko nacionalističnih pa je omejenih na baskovsko, katalonsko in druge avtonomne regije. Te stranke so lahko jeziček na tehnici za sestavo vlade.
Tekma med blokoma in v njiju
Tekma za glasove je v kampanji potekala tako med obema ideološkima poloma kot znotraj njiju. Na desnem polu nastopajo stranke PP in Državljani (Ciudadanos ali C´s) ter skrajno desni VOX, ki se je decembra na regionalnih volitvah v Andaluziji prvič prebil v politično areno. VOX, ki ga vodi neofašist Santiago Abascal, računa na skrajno desne volilce z nostalgijo po Francovi diktaturi in na revne sloje ter zapostavljeno ruralno prebivalstvo. Za glasove bolj zmernih volilcev pa se znotraj tega bloka potegujeta PP, ki ga vodi Pablo Casado, in C´s s svojim vodjem Albertom Rivero. Glavna tekmeca na levem polu sta PSOE in Juntas Podemos (Združeni zmoremo), slednje vodi Pablo Iglesias. Kandidata za premierski stolček sta Sanchez in Casado.
Katalonija pomembna tema
V volilni kampanji si je desnica za glavno tarčo izbrala premierja Sancheza. Očita mu stike s katalonskimi in baskovskimi nacionalisti v škodo enotnosti Španije. Desnica se zavzema za novo intervencijo v Kataloniji, za ukinitev statusa pokrajinske avtonomije za nedoločen čas in prepoved nacionalističnih strank. Na ekonomskem področju vse tri stranke desnega bloka z manjšimi odtenki stavijo na neoliberalno paradigmo.
Kandidat levega bloka za premierja Sanchez pa stavi na obnovitev socialne države in na federalno večnacionalno ureditev, pri čemer kategorično zavrača katalonsko željo po odcepitvi. Vendar pa bodo socialisti branili obstoj avtonomnih pokrajin, ki jih želi desnica ukiniti. Proti odcepitvi Katalonije je tudi stranka Unidas Podemos, a v nasprotju s PSOE dopušča možnost referenduma. Manj razlik med njima je glede socialne in ekonomske politike.
V televizijskih soočenjih v ponedeljek in torek ni bil prisoten VOX, ker po zakonu lahko sodelujejo samo parlamentarne stranke. A ni znano, kdo je bil v očeh gledalcev zmagovalec, ker zakon prepoveduje objavljanje anket pet dni pred volitvami. Po podatkih zadnjih anket pa levemu bloku kljub zmagi socialistov ne bo uspelo dobiti absolutne večine, to je 176 sedežev. Po napovedih naj bi mu jih pripadlo med 157 in 163, za sestavo vlade bi tako potreboval podporo katalonskih in baskovskih nacionalističnih strank. Tudi desnemu polu se ne obeta večina. Po napovedih bi dobil med 156 in 169 sedežev.
Glede na prejšnji mandat bosta veliki poraženki stranki Unidas Podemos in PP, prva naj bi zgubila okoli 30 sedežev, PP pa kar okoli 40. Pridobili naj bi socialisti (38 sedežev) in C´s (20). A največjo zmago bo slavil skrajno desni VOX, ki bo prvič od ustanovitve leta 2013 prišel v španski parlament, kjer naj bi po širokih predvidevanjih zasedel od 14 do 32 sedežev. Med možnimi opcijami je glede na vse našteto tudi ta, da bodo potrebne nove volitve.
