V Sloveniji je precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, razmeroma visoka, desetletja je bila celo med najvišjimi v Evropi, je ob rob evropskemu in svetovnemu tednu cepljenja poudarila dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer bodo v tem tednu do konca meseca pripravili vrsto različnih, predvsem ozaveščevalnih dejavnosti o pomenu cepljenja. Posebno pozornost so namenili tudi iskanju z dokazi podprtih informacij o cepljenju.
»Prav visoki precepljenosti gre zahvala, da se pri nas nekatere bolezni, kot so davica, otroška paraliza in rdečke, ne pojavljajo več, nekatere bolezni kot ošpice in mumps pa se pojavljajo le posamično kot vneseni primeri iz drugih držav, kjer je precepljenost nižja,« je še poudarila Grgič-Vitkova. »Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi ponovno prišlo do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili.«
Trend upadanja se je ustavil
Po podatkih NIJZ je pri nas precepljenost z devetimi cepljenji v okviru nacionalnega programa desetletja zajela od 94 do 95 odstotkov populacije. »Zadnjih šest let pa je žal za odstotek ali dva nižja, kot si želimo, a smo optimistični, saj se je upadanje ustavilo,« je še povedala Grgič-Vitkova. Kot je pojasnila, je 95-odstotna precepljenost mejnik, ki še zagotavlja kolektivno varnost pred izbruhi nalezljivih bolezni.
Najpomembnejši cilj cepljenja, ki je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep, je učinkovita zaščita posameznika in hkrati družbe pred boleznijo, tudi pred mnogimi nevarnimi boleznimi, med katerimi je veliko takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij proti zdravilom ni več uspešno, so si enotni strokovnjaki. Poudarjajo, da lahko z dovolj velikim deležem cepljenih v skupnosti preprečimo tudi prenos in širjenje nalezljivih bolezni in zaščitimo tudi tiste, ki so najranljivejši, vključno z dojenčki.
Cepljenje je privilegij
V Sloveniji imamo vzpostavljen dober in učinkovit nacionalni program cepljenja, meni Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje. Želi si, da bi se čim več ljudi čim prej zavedelo, da je cepljenje pravzaprav privilegij in modra odločitev, in da bi spet začeli zaupati stroki, zdravnikom in celotnemu zdravstvenemu sistemu.
S tem se strinjajo tudi pediatri, ki si ne želijo, da bi otroci trpeli ali umrli zaradi ošpic, oslovskega kašlja, davice ali tetanusa. »Naši otroci imajo možnost in pravico, da jih zaščitimo pred nalezljivimi boleznimi. Pravice do najboljše oskrbe jim ne smejo odreči ne država ne starši,« opozarja pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik, ki se bo, kot poudarja, kot pediater in starš vedno zavzemal za najboljšo zdravstveno oskrbo vseh otrok. Del te so tudi cepljenja. »Bodimo odgovorni in zaščitimo svoje otroke ter sebe pred boleznimi, za katere obstajajo učinkovita in varna cepiva. Naš skupni cilj je zdrava in zadovoljna družba s pogledom v prihodnost in spominom na preteklost,« je dejal.
Nalezljive bolezni ne poznajo meja, starosti, spola, rase…
»Številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas ne srečujemo več, zato se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni ne ogrožajo več, vendar nas izkušnje učijo drugače. Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem,« je opozoril Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija. Kot pravi, s cepljenjem rešimo do tri milijone otroških življenj na leto. Žal pa okrog 20 milijonov otrok še vedno ni cepljenih niti proti ošpicam in zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili, še vedno umre 1,5 milijona otrok na leto.
Za izboljšanje precepljenosti pri obveznih in priporočljivih cepljenjih si prizadevajo tudi študentje medicine, člani projektov, kot sta Imuno in Vakcinet. »Pri preprečevanju širjenja gripe denimo igra ključno vlogo zaščita zdravstvenih delavcev. Ponosni smo, da nam je z akcijo brezplačnega cepljenja proti gripi za študente medicine uspelo dvigniti precepljenost za 20 odstotkov in se je lani cepilo kar 376 ali 74 odstotkov vseh mariborskih študentov medicine,« je povedala Ana Keršič, vodja projekta Vakcinet. Dodala je, da tudi študentje nosijo odgovornost do svojega zdravja in zdravja bolnikov, s katerimi so v stiku v okviru vaj ali dela v zdravstvenih ustanovah. S cepljenjem pa ob lastni zaščiti hkrati preprečujejo tudi prenos okužb med bolniki.
Vid Čeplak Mencin, vodja projekta Imuno, v okviru katerega se študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na facebooku trudijo na enostaven in razumljiv način širiti z dokazi podprte informacije o cepljenju, je poudaril, da je treba vse razloge za nezaupanje v cepljenje obravnavati resno in pozorno ter splet, ki ga s pridom izkoriščajo predvsem glasniki napačnih informacij, izkoristiti v svoj prid ter na njem omogočiti enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev. »Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami,« je poudaril.
