Ni pa ričeta brez ječmena, o katerem je že Valvasor v svojih knjigah pisal, da ga gojijo za ječmenovo kašo, moko in kot nadomestek za kavo. A z naših miz je skoraj izginil in ga razen v ričetu skoraj ni mogoče zaslediti, čeprav ga lahko uporabimo namesto riža v rižotah, kuhanega ohladimo in vmešamo v jogurt za odličen zajtrk, s svežo zelenjavo in sirom se izkaže kot čudovita solata… Prav radi so ga zobali vsaj že stari Egipčani in Grki. Ječmen namreč velja za eno najstarejših vrst žita, ki so ga že v starem Egiptu uporabljali za hrano in pijačo – iz njega so že takrat varili pivo, ogromne količine ječmena pa pivovarji porabijo še danes. In najbrž malokdo pomisli, ko k ustom nese vrček rosno hladnega piva, da pravzaprav pije nekakšno hladno ječmenovo juho, blago začinjeno s hmeljem. Ričet pa kuhamo iz ječmenove kaše, torej oluščenega ječmenovega zrnja, ki se imenuje ješprenj. Naši sosedje Italijani, znani mojstri dobre kuhinje, ješprenj že dolgo pripravljajo kot največjo specialiteto, namesto riža ga skuhajo v imenitne rižote, v Firencah denimo strežejo imenitno hladno solato z ješprenjem in paradižnikom. Takšni solati lahko v tem času dodamo še mladi beli sir in popečene šparglje, čemaž, regrat… Ker je takšna jed hladna in v hladilniku obstane več časa, si jo lahko v večjih količinah pripravimo doma in v ustreznih posodicah nosimo v službo za malico. Zagotovo bo bolj zdravo in okusneje od sendviča. Ješprenj lahko torej povsod uporabimo namesto riža, le kuha se malo dlje. Ječmen vsebuje večje količine kalija, fosforja, kroma in magnezija, s čimer pomaga uravnavati krvni sladkor in niža krvni tlak. Bogat je z vlakninami, ki znižujejo raven holesterola, antioksidanti pa varujejo pred boleznimi srca in ožilja. Kot nalašč za popraznično dieto!
Popraznični ričet
2,5 dl ješprenja, 2,5 dl suhega rjavega ali belega fižola, 300 g prekajene svinjine (šunke, klobas ali drugih mesnin, ki so ostale od praznikov), 1 čebulo, 3 korenčke, 3 zeljne liste, 1 l čiste goveje oziroma kostne ali zelenjavne juhe, oljčno olje, morsko sol, sveže zmlet črni poper, 3 stroke česna, šopek peteršilja.
Fižol čez noč namočimo v hladni vodi. Odcedimo ga in ga pristavimo v čisti juhi, zavremo in skuhamo do mehkega. Ješprenj temeljito operemo v vroči vodi in odcedimo. Čebulo drobno sesekljamo in jo v velikem loncu na olju posteklenimo. Dodamo odcejen ješprenj ter med mešanjem vse skupaj nekoliko popražimo. K ješprenju prilijemo pol litra vroče vode, in ko zavre, kuhamo toliko časa, da voda skoraj povre. Kuhan fižol medtem odcedimo, juho, v kateri smo ga skuhali, pa prilijemo k ješprenju. Ko zavre, počasi kuhamo eno uro. Medtem korenček očistimo in zrežemo na kolesca. Zeljne liste očistimo in narežemo na rezance. Mesnine zrežemo na koščke. Česen olupimo in stremo. Peteršilj osmukamo in drobno sesekljamo. Ješprenju dodamo narezane svinjino, korenček in zelje, strt česen, polovico sesekljanega peteršilja in sol (upoštevamo, da so mesnine precej slane). Pokrito počasi kuhamo naslednjih 60 minut. Jedi primešamo odcejen kuhan fižol, ga začinimo s poprom, prevremo in odstavimo. Posujemo s preostalim sesekljanim peteršiljem in postrežemo s kakšnim dobrim domačim kruhom.
